Peter Božič se je rodil 30. decembra 1932 na Bledu, nato se je z družino preselil v Novo mesto in pozneje v Maribor. Med drugo svetovno vojno je bila družina deportirana v Nemčijo, po koncu vojne pa je končal klasično gimnazijo v Mariboru.

Po gimnaziji je v Ljubljani najprej študiral gozdarstvo, nato pa slavistiko. Zatem je na Jesenicah delal kot knjižničar, nato pa v Krvavi peči na Dolenjskem kot učitelj.

Književnik in novinar
Kasneje je deloval kot samostojni književnik - najbolj se je udejstvoval v prozi in dramatiki -in novinar, zaposlen je bil tudi na ministrstvu za kulturo. Kot novinar je sodeloval pri revijah Beseda, Revija 57, Perspektive in Delo, obenem pa je urejal revijo Mentor.

Politično aktiven je postal med osamosvajanjem Slovenije, ko je bil član Demosa, kasneje pa LDS-a. Ljubljanski mestni svetnik je bil vrsto let, v prejšnjem mandatu, med županovanjem Danice Simšič, je ustanovil občinsko frakcijo LDS-a, v sedanjem mandatu pa se je pridružil listi Zorana Jankovića.

Tudi kot svetnik dal prednost kulturi
Tudi na mestni ravni se je sicer največ ukvarjal s kulturo, dva mandata je bil predsednik odbora za kulturo. Prvi mandat je Božič sam označil za uspešnejšega, saj jim je uspelo izvesti več projektov, med drugim ureditev Slovanske in Bežigrajske knjižnice, ustanovitev Hiše eksperimentov ter začetek obnove Turjaške palače in novega Mestnega muzeja Ljubljana.

Božič je bil tudi podpredsednik združenja Les Recontres, ki povezuje občinske in regionalne funkcionarje, pristojne za področje kulture, ter lokalne in regionalne uslužbence, ki se poklicno ukvarjajo s kulturo iz nekaj manj kot 300 mest in regij iz skoraj vseh evropskih držav.

Poimenovanje po Titu dvignilo veliko prahu
Zadnja njegova odmevna poteza pa je bila poimenovanje ene od ljubljanskih ulic po Josipu Brozu - Titu. Bil je namreč tudi predsednik komisije za poimenovanje ulic in naselij, z odločitvijo pa je dvignil ogromno prahu.

V tem mandatu mestnega sveta je bil Božič še član komisije za pobude meščanov, član sveta javnega zavoda Mestne knjižnice Ljubljana, član sveta Mestnega gledališča Ljubljanskega in član sveta Doma starejših občanov Bežigrad.

Žalna seja in knjiga
V Božičev spomin bodo v ljubljanskem mestnem svetu v ponedeljek ob 13. uri imeli žalno sejo. Pol ure po začetku seje pa bodo za javnost odprli tudi žalno knjigo. V ponedeljek se bo mogoče vanjo vpisati do 16. ure, nato vsak dan do pogreba od 9. do 16. ure.