je s protestnim shodom pred vlado zahtevalo izredno uskladitev pokojnin.

Po mnenju sindikatov so namreč z zdajšnjo gospodarsko rastjo in napovedjo urada za makroekonomske analize, po kateri bo BDP zrasel za 2,5 odstotka, izpolnjeni vsi pogoji za izredno uskladitev pokojnin. Pokojninska reforma namreč določa, da se lahko v naslednjem letu po ugotovljeni pozitivni rasti BDP-ja ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti nižja od rasti cen življenjskih potrebščin, vlada odloči za izredno uskladitev pokojnin.

Če vlada ne bo prisluhnila zahtevi sindikatov, se bodo upokojenci v večjem številu pojavili pred vlado, zato predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič opozarja, da je vladi "lažje pogovarjati se z nami, kot pa s tisoči, ki bi prišli pred vlado". Sindikalisti so svoje zahteve predali Tadeju Slapniku, državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade.

Sindikatom se pri zahtevah utegne pridružiti tudi DeSUS, saj je njen predsednik Karl Erjavec že pred dnevi napovedal, da bodo zahtevali izredno uskladitev pokojnin, če statistični urad ugotovi 2,5-odstotno gospodarsko rast v preteklem letu, kar je navsezadnje tudi določeno v koalicijskem sporazumu.

Ministrstvo za finance pa uskladitvi nasprotuje, saj pokojninska blagajna sama ne zmore financirati dodatnih 45 milijonov evrov odhodkov, kolikor bi bilo treba zagotoviti ob izredni uskladitvi. Če se bo to zgodilo, bo breme padlo na državni proračun.