Svet je vodstvu tako naložil naj pripravi kadrovski načrt, s katerim bo to uskladilo stroške dela z dolgoročnimi finančnimi zmožnostmi zavoda. Poleg tega so podaljšali veljavnost soglasja vodstvu, da lahko do konca leta 2012 sklepa avtorske pogodbe v okviru sprejetega poslovno-programskega načrta.
MMC-ja na dnevnem redu ni bilo
Člani programskega sveta so na začetku glasovali o dnevnem redu, kjer je bila na sporedu najprej sporna korespondenca zaposlenih na MMC-ju, ki je bila objavljena v t.i. Dosjeju MMC. Na eni strani so bili pozivi, naj se točka umakne z dnevnega reda, saj da je bila objavljena korespondenca zasebna in kot taka zaščitena z zakonom ter da o gradivu, ki ni popolno, ni moč razpravljati. "Kar se je dogajalo na MMC-ju je to, da na RTV-ju ne maramo prišlekov," je dejal svetnik Sašo Hribar in izpostavil, da se z razpravljanjem o tem destabilizira RTV.
Na drugi strani so nekateri svetniki vztrajali, da točka ostane na dnevnem redu in se jo obravnava, saj da gradivo je na mizi, in tudi vsebina korespondence je taka, da zahteva pozornost in obravnavo s strani programskega sveta.
Izpostavljeno je bilo tudi, da se je o tem govorilo o javnosti, na dan pa so prišle tudi podorobnosti o reorganizaciji MMC-ja, zaradi česar bi bilo pametno, da se svetniki seznanijo s tem, kaj se je dogajalo. Svetniki so na koncu izglasovali, da se točka umakne z dnevnega reda.

"V demokratični državi je zasebna pošta nedotakljiva"
Več svetnikov je opozorilo, da je šlo za zasebno dopisovanje med nekaterimi sodelavci MMC in da zasebna komunikacija ne more biti predmet razprave ne delovnega telesa ne programskega sveta. "V demokratični državi je zasebna pošta nedotakljiva. Ustava varuje pravico do zasebnosti, obsoja pa tudi sovražni govor, ki pa je javen in se ponavlja," je ob tem opozorila Mojca Kovač Šebart.

Gojko Bervar je opozoril, da je ta zasebna komunikacija med sodelavci MMC prišla na splet nezakonito. Tako bi lahko po njegovih besedah programski svet ob morebitni razpravi o tej temi nadaljeval to nezakonitost. Tone Kregar pa je poudaril, da svetniki ne morejo razpravljati o interpretacijah dopisovanja na MMC, ki so bila objavljena v medijih. Lahko bi govorili kvečjemu o originalnemu dopisovanju, ki pa je zasebne narave, tako da razprava o tem po njegovem mnenju ni primerna. Nekateri svetniki so tudi poudarili, da dopisovanje med sodelavci MMC ni potekalo preko službene elektronske pošte, pač pa preko zasebne.

Slaba finančna slika
Generalni direktor Marko Filli je izpostavil, da se bo v prihodnosti število zaposlenih sicer še naprej zmanjševalo (letošnji načrt je zmanjšanje za en odstotek), a se bo srednjeročno število zaposlenih povečalo.
Predstavljena je bila tudi finančna slika RTV-ja. Iz nje je bilo razvidno, da stroški hiše letno znašajo okoli 130 milijonov evrov, od tega 60 odstrotkov predstavljajo stroški dela. Redni prihodki po drugi strani znašajo le okoli 120 milijonov evrov, razlika pa se pokriva s prodajo delnic Eutelsata, dividendami in obveznicami.
Zato je bilo vodstvo opozorjeno, da bo situacija kmalu postala kritična, saj so finančni prihodki časovno omejeni. Če bi vodstvo želelo nadomestiti razliko med prihodki in plačami, bi moralo letno odpustiti vsaj pet odstotkov zaposlenih, da bi leta 2015 prišli na pozitivno ničlo.
Brez ostrih rezov ne bo šlo
Z odpuščanjem 10 odstotkov letno pa bi bil ta cil dosežen do leta 2013. Filli je na to pripomnil, da se tega zavedajo in da bo o tem programski svet odločal na naslednji seji, kjer se bodo morali odločati koliko in kje vzeti razvojna sredstva in zaradi česar so tudi pripravili rebalans proračuna.

Svetnik Slavko Bobovnik je opomnil, da ima RTV tudi zakonske dolžnosti kot je studio v Lendavi, tretji program ..., zaradi česar ima svoje zakonitosti delovanja. In če se zavod odpove vlaganju v vsebine kot so Dnevnik, Odmevi ali pa Na zdravje, bosta gledanost in poslušanost še bolj padla, je dejal in dodal, da so še vedno premalo izkoriščene tudi sinergije znotraj hiše.
Ovadbe na MMC-ju
Dopisovanje med nekaterimi sodelavci spletnega portala MMC RTVS je bilo objavljeno na spletu pod naslovom Dosje MMC RTVSLO. Zadevo je pod inšpekcijski nadzor vzela informacijska pooblaščenka, ki je dosegla umik pisanj s spleta. Oškodovance pa so napotili h kazenskim in civilnim postopkom. Po ugotovitvah nadzora namreč ukrepanje presega pristojnosti pooblaščenca, saj je šlo za kršitev zasebnosti komunikacij.

Nekdanji odgovorni urednik MMC Uroš Urbanija pa je kazensko ovadil generalnega direktorja RTVS Marka Fillija ter devet novinarjev MMC. Meni, da je njegova moralna dolžnost, da organe pregona obvesti "o kriminalni dejavnosti, s katero so se ukvarjali nekateri novinarji MMC".

Andrej Čebokli