Decembra lani je po dobrem letu na čelu Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) zaradi zdravstvenih razlogov odstopil direktor Robert Repnik. Upravni odbor ARRS-ja je takrat za vršilko dolžnosti direktorja predlagal zaposleno na agenciji Lidijo Tičar Padar, toda vlada z njeno kandidaturo ni soglašala. Zato je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 27. januarja v upravnem odboru javne agencije ARRS zamenjalo štiri od sedmih članov upravnega odbora, in sicer predstavnike ustanovitelja: Emilijo Stojmenovo Duh, Tončka Kregarja, Jano Kolar in Justino Erčulj ter imenovala nove člane. To so postali Igor Emri, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Tina Tomažič, ki so nato v soboto, 29. januarja, za kandidata v. d. direktorja agencije potrdili Mitjo Lainščaka, še isti dan pa ga je potrdila tudi vlada.

Stojmenova Duh, Kregar, Kolar in Erčulj so menili, da je bila njihova razrešitev 27. januarja izvedena povsem arbitrarno, brez kakršnih koli razlogov. Zato so skupaj z zahtevo za začasno odredbo, da se zadrži imenovanje novih članov upravnega odbora, vložili tožbo na upravno sodišče. V torek jim je sodišče ugodilo in zadevo vrnilo vladi v nov postopek. Do nove vladne odločitve pa svet ARRS-ja znova sestavljajo nezakonito razrešeni člani. "Pozdravljamo odločitev upravnega sodišča, da je naša razrešitev nezakonita, in to, da je odpravilo vladni sklep, s katerim smo bili razrešeni," je v imenu novih-starih članov sporočila zdajšnja predsednica upravnega odbora ARRS-ja Jana Kolar.

Protest znanstvene skupnosti ob razpisu za direktorja ARRS-ja

Ko je ARRS 21. februarja objavil razpis za direktorja z najkrajšim možnim rokom za prijavo, se je pomemben del znanstveno-raziskovalne srenje odločil za protest. "Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi. Zato zahtevamo, da se pred odločitvijo upravnega odbora ARRS-ja izvede javna predstavitev kandidatk in kandidatov ter njihovih vizij vodenja in razvoja agencije," so zapisali v peticiji. Kot je za MMC pojasnila ena od podpisnic peticije Urša Opara Krašovec, je bil rok za prijavo na mesto direktorja najkrajši možen (14 dni) in je potekal med zimskimi počitnicami ter hkrati v obdobju, ko raziskovalci pripravljajo projektne vloge za glavni razpis ARRS-ja.

Takoj v po odločitvi sodišča se je v torek sestal upravni odbor ARRS-ja skupaj s štirimi prej razrešenimi člani in soglasno odločil, da je dvotedenski rok za oddajo vlog na natečaj za direktorja prekratek, zato so ga podaljšali. "To bo omogočilo razmislek potencialnih kandidatov, pa tudi javno razpravo, k oganizaciji katere smo pozvali agencijo. Do postopkov predstavitev kandidatov za direktorja se nismo opredeljevali, saj se mora za to odločiti vsak kandidat sam. Pomembno pa je, da agencija omogoči prostor in spodbudi izmenjavo mnenj vsem tistih, ki se razprave želijo udeležiti," je za MMC pojasnila Kolar.

Iz glavne pisarne v. d. direktorja ARRS-ja Mitje Lainščaka pa so nas obvestili, da statut agencije določa, da rok za prijavo na mesto direktorja ne sme biti krajši od štirinajstih dni od dneva objave javnega razpisa in ne daljši od petinštirideset dni. Odločitev o izbiri dolžine roka pa je v pristojnosti upravnega odbora agencije. "Ob tem naj omenimo, da je bil pred zadnjo spremembo statuta ARRS novembra 2019 rok za prijavo za delovno mesto direktorja 8 dni, pri čemer je rok najmanj 8 dni za javne natečaje določen tudi z Zakonom o javnih uslužbencih." Kot so še navedli, so sledili tudi vsem predpisaim postopkom izbire direktorja, v katerih pa javna predstavitev kandidatov po njihovih navedbah ni določena. "Poudarjamo, da gre za zlonamerna namigovanja, saj je postopek izbire, vključno s predstavitvijo kandidatov povsem enak, kot je bil do zdaj, in enak kot na večini drugih primerljivih institucijah," so se odzvali na kritike zaradi izbire najkrajšega roka.

Na kritike razpisa za direktorja ARRS-ja se je za MMC odzval tudi predsednik zdaj že razpuščenega upravnega odbora Igor Emri. Kot je pojasnil, je bil 14-dnevni rok za prijavo izbran v skladu z željami rektorjev in direktorjev vodilnih univerz in inštitutov, ki si želijo čim hitrejše normalizacije v delovanju ARRS-ja. "Od preteka rednega mandata profesorju Józsefu Györkösu, dne 29. 10. 2019, ARRS nima “stabilnega vodenja” institucije, kar je za raziskovalno sfero RS zelo, zelo slabo!" je opozoril. "Redni mandat je garant za dosego povezanost kolektiva, kar je nujni pogoj za učinkovito uresničevanje vizije in dolgoročnih ciljev agencije, še posebej v luči sprememb in izzivov na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti," je zapisal Emri.

Za časopis Dnevnik je Emri dejal, da odločitev sodišča in prenehanje delovanja odbora pod njegovim vodstvom sprejema "brez težav". Hkrati je zavrnil interpretacije, da je šlo pri januarski zamenjavi članov upravnega odbora za politično kadrovanje.

Drugače meni Emilija Stojmenova Duh . "Upravni odbor, katerega članica sem bila, je vlada razrešila, ker smo se uprli izvrševanju vladnih direktiv. Zato smo bili zamenjani s člani, ki so bili pripravljeni delovati kot podaljšana roka politike, kar so pokazali s svojimi prvimi odločitvami. Člani upravnega odbora pa morajo po zakonu biti v svojem delovanju neodvisni in delovati v skupno javno dobro," je pojasnila za MMC.

Stojmenova Duh je bila v ARRS-jev odbor imenovana pod vlado Marjana Šarca, letos pa bo kandidirala na listi stranke SD. Doslej je vodila strokovni svet SD-ja za znanost, inovacije in digitalizacijo. "V času, ko sem opravljala naloge članice upravnega odbora agencije, nisem bila članica nobene politične stranke. Vodenje strokovnega sveta SD-ja za znanost, inovacije in digitalizacijo sem prevzela kot strokovnjakinja, saj tudi nisem bila članica stranke. Odločitev o kandidaturi na letošnjih državnozborskih volitvah sem sprejela po razrešitvi iz upravnega odbora. Morda tudi zaradi nje," je odgovorila na vprašanje o morebitni svoji politični pristranskosti.