Kot je na četrtkovi novinarski konferenci dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, se je v intenzivnih enotah slovenskih bolnišnic zaradi covida-19 skupno zdravilo 51 bolnikov, od tega jih je v intenzivnih enotah umrlo pet.

A čeprav se je število smrtnih žrtev v Sloveniji do danes povzpelo na 45, uradnih podatkov o tem, koliko med njimi je stanovalcev domov za starejše, kljub številnim novinarskim vprašanjem, še vedno ni.

V domovih o smrtnih žrtvah ne želijo govoriti

Največ uradno potrjenih okužb je še vedno v šmarskem domu za starejše, in sicer 141. Zgolj 10 se jih zdravi v bolnišnici. O številu smrti ne želijo govoriti, kot smo izvedeli od vira blizu domu, je umrlo že 21 stanovalcev, pa je za Televizijo Slovenija poročala Aleksandra Trupej.

Tudi v ljubljanski enoti Bokalce o številu smrti ne želijo govoriti, da ne bi vznemirjali sorodnikov, pravijo. Okuženih je 12 stanovalcev in štirje zaposleni. V bolnišnico so prepeljali zgolj enega stanovalca, ki je zbolel.

Vodenje nege prevzela soboška bolnišnica

V ljutomerskem domu starejših občanov se okužba s koronavirusom še vedno širi, skupno so doslej v domu potrdili 64 okužb, od tega pri 53 stanovalcih in 11 zaposlenih. Vodenje organizacije nege in oskrbe v domu je prevzelo osebje murskosoboške bolnišnice.

V DSO-ju so iz bolnišnice neposredno prerazporedili 11 delavcev: tri diplomirane medicinske sestre, štiri zdravstvene tehnike, dva bolničarja, snažilko in socialnega delavca, v organizacijo dela sta iz omenjene bolnišnice vključeni tudi dve koordinatorki, ki jih je imenovalo ministrstvo za zdravje.

Podžupan ljutomerske občine Niko Miholič je potrdil, da predstavniki zdravstvenega doma, civilne zaščite in gasilci pomagajo pri pripravi nekakšnega bolnišničnega oddelka v drugem nadstropju doma, kjer bo zdravstveno osebje skrbelo za varovance. V tretjem nadstropju imajo varovance s potrjenim sumom na novi koronavirus.

Sorodna novica Pozno zvečer jim sporočijo, da so okuženi: "Kam grem, ali bom umrl?!"

Žarišči okužb sta še metliški in horjulski dom za starejše. V metliškem domu je doslej zbolelo 37 stanovalcev in 10 zaposlenih. Z zdravljenja v bolnišnici se je vrnilo pet stanovalcev, v horjulskem pa je okuženih 18 stanovalcev in štirje zaposleni. Štirje okuženi so v bolnišnici, njihovo stanje je stabilno.

V Horjulu so umrli trije stanovalci, v Metliki pa je doslej bilo pet žrtev. Poleg omenjenih domov so odkrili okužbo še v petih drugih domovih po Sloveniji.

Poziv: Vlada naj v domove prerazporedi strokovnjake

"Še vedno nimamo stalnega zdravnika specialista, ki bi bil na voljo za ustrezno zdravstveno oskrbo našim stanovalcem, ki so oboleli. To bi bilo potrebno zaradi enakovredne obravnave, do katere smo upravičeni vsi državljani, da bi tudi naši stanovalci imeli na voljo takšnega zdravnika, kot ga imajo drugi bolniki v tovrstnih oddelkih na infekcijski kliniki," je opozorila direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik Melita Zorec.

V Skupnosti socialnih zavodov zato pozivajo vlado, da v domove za starejše nemudoma prerazporedi zdravstvene strokovnjake, ki so usposobljeni za kakovostno in varno obravnavo starostnikov s koronavirusom. "Začudeni smo nad prizadevanji odgovornih, da socialnovarstvene zavode brez potrebnih kadrov in opreme spremenijo v zasilne ustanove za zdravljenje. To stanje, ko del obolelih državljanov zdravijo v bolnišnicah, kjer imajo vso potrebno medicinsko opremo in usposobljene kadre, za del obolelih starostnikov pa poskrbimo v domovih za starejše, ki za to nimajo ustreznih pogojev ‒ to za nas predstavlja neenako obravnavo državljanov in kršitev temeljnih človekovih pravic," je oster Denis Sahernik.

Etični vidik zdravljenja starostnikov

"Del bolnikov je le malo bolan ‒ morda je virus zgolj prisoten, so nekoliko prehlajeni. Je pa del bolnikov takih, da jim bolnišnično zdravljenje pravzaprav niti ne more več pomagati. O morebitni hospitalizaciji odločajo domski zdravniki, ob pomoči zdravnikov iz zdravstvenih domov in regionalnih bolnišnic," pa pravi vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beovič, ki verjame, da so njihove odločitve strokovno in etično ustrezne.

Ne gre za diskriminacijo, temveč za strokovno zdravniško oceno, pravi tudi predsednik nacionalne komisije za etiko Božidar Voljč. "V teh razmerah, v kakršnih smo, si ne moremo privoščiti preventivnih hospitalizacij. Očitno mislite, da je v bolnišnicah dovolj kadra. Tudi tam ga primanjkuje," je dejal v pogovoru s Sašo Banjanac Lubej.

Čeprav smo pri domovih za starejše na preizkušnji, pristojni razmere dobro obvladujejo, zatrjuje Voljč.

"V bolnišnico je transport zagotovo zagotovljen takrat, ko bi bila potreba po bolnišničnem zdravljenju ‒ ker vemo, da vsi niti ne zbolijo," poudarja predsednica zbornice Zveze zaposlenih v zdravstveni negi Monika Ažman. Pomanjkanje kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu rešujejo s prostovoljci. "Imamo odlične mlade študente zdravstvene nege, imamo mešane ekipe, tudi študente medicine, ki že pomagajo v domu Šmarje pri Jelšah, pripravljamo pa že ekipo za Ljutomer," dodaja Ažmanova.

Izziv ostajata logistika in pogosto neprimerna arhitektura objektov, v katerih živijo starostniki, sogovornika pa soglašata, da je zdaj trenutek, ko bi lahko pristojni vpoklicali tako tiste, ki so bili do zdaj doma, kot tudi upokojene zdravnike in medicinske sestre.