Zelo razgibano dogajanje v vladni koaliciji zaradi nakupa stavbe, za katero je zdaj že bolj ali manj jasno, da ne bo sodna, se je za zdaj umirilo. Pravosodna ministrica je odstopila, kot je zahtevala njena stranka SD. Začasno bo še opravljala tekoče posle, vmes pa premier in Socialni demokrati iščejo primerno zamenjavo zanjo.

Vložena interpelacija SDS-a zoper Dominiko Švarc Pipan tako pričakovano ni več aktualna, bo pa v sredo na zahtevo iste stranke celodnevna izredna seja o boju proti korupciji.

Bodo znotrajstrankarska dogajanja vplivala na razpravo? Ministrica SD-ja je namreč ob odstopu govorila o sistemski korupciji, stranka Levica je iz vodenja delovnih teles umaknila svojega poslanca Miho Kordiša, v opozicijskem SDS-u pa trije od 27 poslancev niso podpisali zahtevane izjave, da do konca mandata ostajajo del poslanske skupine.

S predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič se je pogovarjala Tanja Gobec, voditeljica oddaje Politično.

Torej, ali je afera, recimo ji pogojno sodna stavba, zrušila enotnost koalicije, se zdaj seli ta zgodba v parlament?

Nisem zaznala, da bi ta zgodba kakor koli vplivala na razmerja znotraj parlamenta. Videli ste, da je bila v petek izredna seja, videli ste, kakšno je bilo glasovanje, med poslankami in poslanci koalicijskih strank ni čutiti nobene višje napetosti.

Preden nadaljujeva pogovor o izredni seji o korupciji, poglejmo, kaj je o njej v petek rekla takrat še pravosodna ministrica.

Eden od dejavnikov, ki sistemsko korupcijo omogoča, so laži in prevare, ki ostajajo prikrite in nekaznovane. Te so veliko nevarnejše kot tiste, ki se odkrijejo, čeprav ne takoj.

Komentar ... Na kateri strani ste bili, da se čim več razkrije ali da ministrica odstopi?

Korupcija je zagotovo težava, še večja je sistemska korupcija. Pri nas se kar naprej govori o tem, da korupcija obstaja. Slovenija ne more biti ponosna na to, na katerem mestu je glede korupcije. Trdim, da je treba korupcijo razkriti, sem že povedala, da bi bila, če bi bila na mestu ministrice, na tem položaju, dokler se zadeva ne bi razjasnila, dokler vsi organi ne bi imeli zahtevanih oz. potrebnih dokazov, da se korupcija lahko preganja pred sodnimi organi. Državljani so frustrirani, ker zadeve ne pridejo do konca. Do tega pa pride, ker se dokazi uničijo ali priče izgubijo spomin. Treba je izkoreniniti sistemsko korupcijo, če obstaja, ministrica je povedala, da je, torej se moramo lotiti dela.

In kako se ga boste lotili? Tudi predsednik vlade je rekel, da imamo manjšo krizo zaradi korupcije. Kako boste učinkovito prepričali javnost, da se niste navzeli starih praks?

O tem se bomo veliko pogovarjali, izkazovali bomo ničelno toleranco do korupcije, vsi politiki, ki smo lahko izpostavljeni korupciji, bomo pazili na to. In tudi tako, da bomo organom pregona omogočali čim učinkovitejše preganjanje korupcije, vsak predlog, ki bo prišel v parlament in bo v skladu z zakonodajo in ustavno ureditvijo, bo z moje strani podprt.

Tudi da se pohitrijo kakšni postopki ...

Seveda, tudi da se pohitrijo postopki, da se ti zastaralni roki malo odprejo, ne pa da zastarajo.

Greva k zanimivi praksi v parlamentu, ne pomnim, kdaj je bilo tako. Svoboda je izključila poslanko Mojco Pašek Šetinc, Levica je odvzela vodenje komisij Mihi Kordišu, v SDS-u so podpisovali izjavo, ali bodo ostali do konca mandata v parlamentu. Neke stvari zagotovo stranke seveda lahko počnejo, vendarle pa je poslanski mandat varovan z ustavo.

Tako je, poslanski mandat je varovan z ustavo. Poslanec glasuje vedno po svoji vesti, vsaj tako bi moralo biti. Razumem tudi neko lojalnost, ki jo čutijo do svoje stranke, saj so z njeno pomočjo prišli v parlament. Tukaj imamo neko mehko ravnotežje, ki ga je treba loviti.

Ampak če se ti stranka, s katero si kandidiral, odreče, vendarle svoj mandat še imaš.

Seveda, še vedno si poslanec te skupine, te politične stranke, svoj mandat še vedno imaš, nihče te ne more vreči iz te poslanske skupine, lahko samo odstopiš. Zagovarjam tudi to, da ne glede na to, ali je poslanec ali poslanka član poslanske skupine, ima pravico in dolžnost sodelovati v delovnih telesih DZ-ja, vsaj v enem delovnem telesu. To sem izjavila tudi, ko je gospa Šetinc zapustila poslansko skupino.

Kaj se je zgodilo na primer z njo?

Mislim, da se to še ni zgodilo. Ampak moje stališče ostaja nespremenjeno in enako menim pri gospodu Kordišu.

Je mogoča več kot ena poslanska skupina nepovezanih poslancev? Da smo natančni, pri SDS-u Janša pravi, da bodo ti trije ustanovili svojo poslansko skupino, Anže Logar pravi, da je ne bodo, ampak hipotetično, če bi jo zapustili in bili nepovezani plus nekdo iz Svobode in nekdo iz Levice?

To si res težko predstavljamo, poslanska skupina je ena. Drugo pa je, ko pride do razpada politične stranke, se npr. politična stranka razcepi na dva dela ali se združi z drugo stranko.

Zdaj pa preiskovalna komisija, ki je nastala na pobudo vaše stranke oz. stranke, ki ji pripadate – preiskovalna komisija o sumih vplivanja na policijo ... Kaj je z njo, bila je ustanovljena, bile so menjave pri vodenju. Ali je aktivna, se bo razpustila?

Je zelo aktivna, mislim, da je v petek prejela mnenje zakonodajnopravne službe glede delovanja predsednika oz. zdaj že nekdanjega predsednika te komisije, da ni prekoračil svojih pooblastil, tako je ugotovila zakonodajnopravna služba DZ-ja, zamenjalo se je vodstvo te komisije, prišel je nov predsednik, prepričana sem, da bo nadaljevala delo, ker je pomembno, da nadaljuje. Ima pooblastila in državljani si želijo videti rezultat.

Da, napovedano je bilo tudi pričanje predsednika vlade.

Tako je, res je.

Zdaj pa k nekoliko spodbudnejši ali pa zelo spodbudni zgodbi iz parlamenta. Pred 14 dnevi je začel veljati zakon o volilni pravici. Vrnili ste jo 3500 državljanom, ki so duševno prizadeti. To je bil sicer predlog koalicije, ampak opozicija mu je pritrdila, brez enega glasu proti. Kar mala zmaga.

Sem zelo vesela, da smo demokratična družba, da se zavedamo, kako pomembna pravica je volilna pravica, in da se postavljamo ob bok državam, ki te pravice ne bodo več jemale ne glede na to, ali jo je oseba zmožna uveljavljati ali ne. V to pravico se pač ne bo več posegalo. Do zdaj se je ob odvzemu poslovne sposobnosti ali vzpostavitvi skrbništva velikokrat odvzela tudi volilna pravica. Upravičeno ali neupravičeno, če smo samo enemu vrnili volilno pravico, ki mu je bila neupravičeno odvzeta, smo naredili veliko. Čas, ko posegamo na tak način v ustavne pravice, je minil.

Že na evropskih volitvah bo lahko taka oseba, tak državljan z nekom, ki bo izbran z njegove strani, prišel na volišče.

Tako je in tem državljanom to veliko pomeni, ker jim vrača dostojanstvo in možnost, da sodelujejo pri državnih zadevah.

Povezano s tem – državljanski zakoni oz. volilni zakoni oz. zakoni volivcev. 5000 podpisov, vi ste odprli vrata temu, bile so začetniške težave, kako se zdaj to ureja? Volivci napišejo predlog zakona, potem pa ga vi novelirate oz. dopolnjujete?

5000 volivcev ima možnost vložiti zakon, sem vesela, da so ljudje aktivni. Takim zakonom velikokrat kaj manjka, uskladiti jih je treba z našo zakonodajo, z EU-zakonodajo, tukaj potem nastopimo parlament oz. poslanke in poslanci, poslanske skupine, da zadevo amandmiramo, sama pa vsekakor pozdravljam take iniciative naših državljanov.

Vemo, da ste tudi nekdanja sodnica. Vemo, da ste za to, da se dvignejo plače sodnikov, za izpolnitev ustavne odločbe. Ampak nazadnje ste razjezili sodnike, ko ste rekli, da se bo ta ustavna odločba uresničila, ko bo denar za to. Kaj to pomeni, če denar bo, bo, če ne, pa ne?

To pomeni, ko bo dosežen dogovor z vsemi deležniki v javnem sektorju. Takrat bo zagotovo sledil dvig plač sodnikom. Mislim, da je njihova zahteva legitimna, da je dobila zdaj tudi potrditev z ustavnega sodišča. Bi pa položila sodnikom na srce, da je včasih treba imeti v mislih še kaj več kot samo lastne koristi, in da je treba opozarjati na nepravilnosti, govorim o pravnih nepravilnostih, ki se ne tičejo samo materialnega položaja. Recimo pod prejšnjo vlado, ko smo imeli v oči vpijočo razgradnjo pravne države in take neustavnosti, da smo jih vsi opazili, ki so se dotikale osebnih pravic, so bili sodniki večinoma kar tiho. Želim jim, da so potrpežljivi in da zaupajo tej vladi, ker bo uresničila, k čemur se je zavezala, in naj ne prestopajo meje, sploh pa ne meje izsiljevanja. Tukaj merim na grožnjo, da bodo bojkotirali evropske volitve. Izsiljevanje ne pritiče nikomur, najmanj sodnikom, ki imajo visoko stopnjo integritete.

Ste mislili s tem, da pretiravajo?

Absolutno, tukaj, če lahko rečem, pretiravajo z izsiljevanjem. Naj pomislijo na vse državljanke in državljane, na vse tiste, ki mirno čakajo, da se bo uresničila reforma v javnem sektorju.

In teh je zelo veliko.

Res je.