Predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ-ja prenesli na predsednika republike, so v parlamentarni postopek na začetku aprila vložile poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in NSi. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti. Ob tem predlog odpravlja tudi možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade.

Kot je v imenu predlagateljev poudaril vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj, s predlaganimi spremembami odpravljajo glavne slabosti dolgotrajnega in manj učinkovitega postopka imenovanja vlade. Med drugim situacijo, ko ima Slovenija dva predsednika vlade, enega, ki opravlja še zgolj tekoče posle, in drugega, novoizvoljenega, ki pa še nima svoje ministrske ekipe. Ker v Sloveniji za zdaj DZ najprej glasuje o kandidatu za mandatarja in nato še o njegovi ministrski ekipi, bi se s spremembami izognili tudi mogočemu scenariju, v katerem bi mandatarja podprla druga koalicija kot ministrsko ekipo, je prepričan.

Predlog bi po njegovih besedah odpravil tudi nejasno odgovornost ministra znotraj vlade. Predsednik vlade lahko namreč zdaj predlaga razrešitev ministra, ki ga DZ nato ubrani, premier pa mora delati naprej z ministrom, ki več ne uživa njegovega zaupanja, je poudaril Cigler Kralj. S spremembami pa bi preprečili možnost izigravanja konstruktivne nezaupnice tako, da se nasprotniki vlade poenotijo zgolj o izvolitvi novega, morda slamnatega predsednika vlade, imenovanja ministrov pa zatem ne bi bilo.

Ob tem je zatrdil, da s predlaganimi spremembami ne krnijo nadzorne vloge DZ-ja. Po njegovih besedah pa se morajo v procesu sprememb dogovoriti tudi o morebitni ohranitvi zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ-ja.

SDS: DZ naj v paketu potrdi predsednika vlade in njegovo ekipo

V SDS-u so v razpravi poudarili, da so tudi sami že večkrat predlagali spremembe postopka imenovanja vlade, a ne v takšni obliki. Kot smiseln tako ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo.

Predsednik stranke Janez Janša je ob tem ocenil, da ima Slovenija po dobrih treh desetletjih veljavnosti ustavne ureditve nekatere sistemske ovire za učinkovito delovanje demokracije, a po njegovem mnenju gre predlog v nasprotno smer od tega, kar je bil namen ustavodajalca.
Končno besedo mora v parlamentarni demokraciji imeti parlament, ki da končni "žegen" pri imenovanju ministrske ekipe, je poudaril. "Sestavljati neko vlado, ki ne more dobiti zaupnice državnega zbora, je pa politični samomor za tistega, ki to dela," je dejal Janša in kot tvegano ocenil tudi vlogo, ki bi jo odigral predsednik države. Po njegovem prepričanju namreč ostaja nevarnost, da predsednik republike ne bi potrdil ministrske ekipe, ki bi jo predlagal predsednik vlade.

Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek pa je poudarila, da gre za predlog, primerljiv z večino evropskih držav, s katerim bi vlado po volitvah dobili bistveno prej, njeno sestavljanje pa ne bi bilo več predmet zakonskega urejanja in ne referendumskega odločanja. Po njenih besedah želijo tudi, da se že v samem predlogu razčistita vloga in funkcija predsednika republike ob imenovanju ministrov, pa tudi to, kdo je lahko predsednik vlade in kdo minister. Ker bi imel predsednik republike zgolj simbolno funkcijo, bi bil dolžan imenovati ministre na predlog predsednika vlade in pri tem ne bi imel diskrecijske pravice, razen v primeru, da ministrski kandidat denimo ne bi izpolnjeval formalnih pogojev za opravljanje funkcije, je še odgovorila na pomisleke o vlogi predsednika.