Za pobudnika ustavne presoje je bilo sporno, ker zakon o davčnem postopku javno objavo osebnih podatkov fizične osebe zahteva tudi v okoliščinah, ko naj ta z davčnim dolgom pravne osebe ne bi imela ničesar skupnega, saj naj bi davčni dolg nastal, zapadel in ostal neporavnan, še preden je postal dejanski lastnik pravne osebe, ki je neplačnica davkov.

"Ureditev, ki posameznikom grozi s samodejno javno objavo njihovih osebnih podatkov, če bodo postali dejanski lastnik pravne osebe, ki je na seznamu neplačnikov davkov, te predvsem odvrača od pridobivanja poslovnih deležev v takih pravnih osebah, ta učinek pa ne prispeva k ustavno dopustnemu cilju, ki ga ukrep zasleduje," je v odločbi med drugim zapisalo ustavno sodišče.

Sodišče je glede na izrazito težo posledic izpodbijanega ukrepa na eni strani – razkritje osebnih podatkov med drugim povzroča stigmatizacijo teh oseb –, ter omejene koristi ukrepa na drugi strani – te so v pomembnem delu odvisne od okoliščine, ali je pravna oseba objektivno sposobna poravnati svoj davčni dolg – sklenilo, da izpodbijana ureditev ne prestane testa sorazmernosti v ožjem pomenu in je zato v neskladju z ustavo.

Upravno sodišče mora v tem primeru v novem sojenju ugotoviti, ali je fizična oseba, ki je podala pobudo za ustavno presojo, postala dejanski lastnik neplačnice davkov, to je družbe Zvezda Diana iz Murske Sobote, preden je ta izpolnjevala pogoje za objavo na seznamu neplačnikov davkov ali ne. Nato bo moralo o tožbi odločiti ob upoštevanju razlogov in izreka odločbe ustavnega sodišča.