S tem mora državna volilna komisija prekiniti nadaljevanje izvrševanja volilnih opravil.

SDS je zahtevo za oceno ustavnosti vložil, ker meni, da bi bilo ceneje, če bi bil referendum izveden skupaj z volitvami v Evropski parlament, to je 25. maja, ali skupaj z jesenskimi lokalnimi volitvami. Motijo jih tudi prekratki roki za samo izvedbo referenduma, kar naj bi volivcem kratilo volilno pravico. Menijo tudi, da je do končne odločitve odlok treba zadržati. Nasprotnega mnenja pa je parlamentarni odbor za kulturo, ki je v torek sprejel mnenje, da začasno zadržanje ni potrebno.

Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa. Če bi se torej izkazalo, da so volivci pravico do glasovanja na referendumu uresničili na podlagi protiustavnega predpisa, bi to po mnenju sodišča okrnilo verodostojnost referendumskega izida. In ob tehtanju škode so ocenili, da bi bila ta manjša, če se odlok začasno zadrži. Če bi se namreč pozneje izkazalo, da odlok ni protiustaven, bi bila edina posledica le nov datum glasovanja.

Zato je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje odloka. Ker pa so 3. aprila že začeli teči roki za referendumska opravila, pa je ustavno sodišče še določilo, da mora državna volilna komisija prekiniti nadaljnje izvrševanje volilnih opravil še pred objavo tega sklepa v Uradnem listu RS. O vsebini pa bodo, kot so še sporočili s sodišča, odločali absolutno prednostno.

Obe strani upata na hitro odločitev
Odločitev ustavnega sodišča po besedah prvopodpisane pod zahtevo za referendum, Eve Irgl, pomeni, da referendum v nobenem primeru ne bo 4. maja. Z odločitvijo ustavnih sodnikov je zadovoljna, hkrati pa je takšno odločitev tudi pričakovala. Poslanka SDS-a je poudarila, da je ustavno sodišče z danes sprejeto odločitvijo sledilo njihovi argumentaciji glede zadržanja odloka. Upa, da bo sodišče odločitev o ustavnosti oziroma neustavnosti odloka sprejelo čim prej, da bi lahko referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. V tem primeru bi bil namreč po njenih besedah referendum najcenejši, udeležba pa bi bila najverjetneje najvišja. "In tema dvema ciljema bi morala slediti vsaka odgovorna politika," je dodala.

Minister za kulturo Uroš Grilc je v prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča, da do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka o referendumu o arhivski noveli, izrazil prepričanje, da bodo ustavni sodniki čim prej sprejeli končno odločitev o ustavnosti odloka. Na ta način bi namreč omogočili čimprejšnjo izvedbo referenduma, je dejal.

4. maj ni več mogoč datum
V svojem odzivu za STA pa je pravnik Rajko Pirnat dejal, da ne vidi možnosti, da bi referendum še lahko izvedli 4. maja. Po njegovih besedah sklepa ustavnega sodišča ni mogoče razumeti drugače, kot da z njegovo vročitvijo državni volilni komisiji (DVK) prenehajo vsi referendumski roki, ker se ne izvajajo referendumska opravila.

Pri tem je Pirnat pojasnil, da zakon določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni. V ta rok pa obdobje do končne odločitve o odloku ne more šteti, ker ne tečejo nekateri roki za referendumska opravila.

Tudi če bi ustavno sodišče na koncu odločilo, da je odlok skladen z ustavo – to je po Pirnatovem mnenju malo verjetno -, bi po njegovih besedah državni zbor moral spremeniti odlok, ker ne ustreza več zakonski zahtevi o tem, kdaj se izvede dan glasovanja.

Če bo odlok razveljavljen, pa lahko ustavno sodišče samo razpiše nov datum ali pa naloži DZ-ju, naj sprejme nov odlok. Vendar Pirnat ne vidi prav dobrega razloga, zakaj bi ustavno sodišče samo določilo način izvedbe svoje odločitve in s tem določilo datum glasovanja. Verjetneje se mu zdi, da bi odpravo neustavnosti naložilo DZ-ju.

Robert Škrjanc, Radio Slovenija, L. D., A. Č.