Ustavno sodišče je sporno pooblastilo zadržalo, odločitev pa sprejelo soglasno. Presojo ustavnosti je sprožil varuh človekovih pravic zaradi posega v ustavno zajamčeno pravico do zasebnosti.

Možnost prikritega sledenja s tehnično napravo, tako imenovanimi lokatorji, je dvignila veliko prahu v javnosti. Tudi med vladnimi strankami. SD je do konca vztrajal pri spornosti in ni prispeval glasov, Levica pa se je tik pred zdajci premislila in primaknila odločilne glasove in tako so skupaj s poslanci Svobode pri vnovičnem glasovanju potrdili sporno pooblastilo.

Ustavno sodišče ga je zdaj zadržalo. Gre za poseg v informacijsko zasebnost, nejasno zapisan člen pa otežuje tudi presojo med dovoljenim in nedovoljenim ravnanjem Fursa. Težko je postaviti ločnico med prevozom trošarinskega blaga in osebo, ki to izvaja.

Ustavno sodišče je tako zaustavilo to novo pooblastilo, ki ga doslej na finančni upravi, kot zatrjujejo, v dveh mesecih, odkar velja zakon, še niso uporabili.

Pooblastilo o tajnem sledenju bi odredil generalni direktor, in ne sodišče. Generalnega direktorja Fursa Petra Gruma so v radijski oddaji Intervju vprašali, zakaj niso predlagali sodne odredbe. Običajno se mudi, je odgovoril Grum. "Mi dobimo informacijo iz tuje države, tovornjak pride na mejo, tam bi lahko namestili to napravo, v nasprotnem primeru, če moramo čakati na odredbo, moramo tovornjak ustaviti, počakati in s tem že izgubimo tisti element presenečenja," je pojasnil.

Vlada se sicer z navedbami predlagatelja pobude, varuha človekovih pravic, ne strinja, toda začasnemu zadržanju ni nasprotovala.