Na ustavnem sodišču so še zapisali, da mora DZ neskladje odpraviti v enem letu. Do tedaj pa je ustavno sodišče samo določilo način preiskav pri odvetnikih.

Po ugotovitvah ustavnega sodišča je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, odvetnik pa jo mora zato tudi varovati. Varuje pa jo lahko le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju tudi na način, da država vanjo ne posega. Pri tem varstvo njegove odvetniške zasebnosti ni namenjeno privilegiranju odvetnika, temveč temu, da ščiti in varuje svoje stranke.

Po mnenju ustavnega sodišča zato niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek, pri čemer pa omejitev velja le glede podatkov, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva. Prav tako se na odvetniško zasebnost ne more sklicevati odvetnik, ki je sam osumljen kaznivega dejanja.

Če je treba zaradi pregona kaznivih dejanj poseči v odvetniško zasebnost, je to po oceni ustavnega sodišča ustavno dopustno le, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti drugače. Poleg tega zakonska ureditev po mnenju sodnikov trenutno ne omogoča blažjega posega v odvetniško zasebnost. Sodišče pa ugotavlja tudi, da zakonodaja trenutno odvetnikom in Odvetniški zbornici Slovenije ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskavi.

Ministrstvo že pripravlja spremembe
Na ministrstvu za pravosodje pa so v izjavi za javnost zapisali, da bo ustavna odločba pomagala pri iskanju ustreznih rešitev. Po njihovih besedah se zavedajo težave, na katero opozarja ustavno sodišče. Že več mesecev tako pripravljajo spremembe zakona o kazenskem postopku, ki bodo, tako ministrstvo, povečale varovanje zaupnih podatkov med stranko in odvetnikom v primeru preiskave odvetniških pisarn v kazenskem postopku.

Spremembe bodo hkrati omogočile preiskave v primeru, ko so odvetniki vpleteni kot domnevni storilci, pomočniki ali napeljevalci h kaznivemu dejanju, so pojasnili.

Preiskava pri Šrotovih odvetnikih
Odvetniška zbornica je skupaj s tremi odvetniškimi pisarnami na ustavno sodišče konec leta 2013 vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in Zakona o odvetništvu (ZOdv). Pritožbo in pobudo je ustavno sodišče lani oktobra sprejelo v absolutno prednostno obravnavo.

Vzrok za ustavno pritožbo je bila policijska preiskava decembra 2013, ko so iskali dokumente v zvezi s preiskovanjem domnevno spornih poslov Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem pri njunih odvetnikih. Ti pa so bili prepričani, da je bil s sodnimi odredbami storjen nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko.

Po poročanju Radia Slovenija pa je pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvetništvu vložila tudi odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, pri kateri je potekala kriminalistična preiskava zaradi Perutnine Ptuj.

Prepričani so bili, da je bila izpodbijana odredba za hišno preiskavo pri njih nesorazmerna, saj naj bi sodišče odredilo preiskavo celotne odvetniške družbe.

Odločitev je pričakovana
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek je povedal, da so takšno odločitev ustavnih sodnikov pričakovali zlasti potem, ko je ustavno sodišče izdalo odredbo, s katero je do končne odločitve o ustavnostih obeh zakonov zadržalo preiskave odvetniških pisarn.

Odvetniška zbornica je ministrstvu za pravosodje že pred časom predlagala tudi spremembe zakonodaje, s katero bi zagotovili sodni nadzor nad takimi posegi in določili, da se preiskav pri odvetnikih, ki niso osumljenci, ne bi moglo opraviti.

Spremembe zakona o odvetništvu po besedah Završka pripravljajo v njihovi zbornici, za njihovo dokončno pripravo pa so čakali današnjo odločbo ustavnega sodišča. Spremembe zakona o kazenskem postopku pa pripravljajo na ministrstvu. Na odvetniški zbornici so predlog sprememb že prejeli, vendar "po prvem pregledu ugotavljam, da ne spoštuje ustavne odločbe", pravi Završek.