Po odstopu Tomaža Gantarja, enega vidnejših članov stranke DeSUS, ki se je dvakrat preizkusil tudi kot zdravstveni minister, je jasno, da se stranka spopada z izzivi, med katerimi je tudi osip podpore volivcev. Po septembrski javnomnenjski anketi bi namreč za DeSUS glasovalo le še 3,1 odstotka vprašanih. "Stranki grozi realna možnost približevanja parlamentarnemu pragu na prihodnjih parlamentarnih volitvah ali pa celo izpad iz kroga parlamentarnih strank," si ozadje dogajanja v stranki razlaga Miro Haček s Fakultete za družbene vede.

Z različnimi pogledi na vodenje stranke se DeSUS spoprijema že dalj časa. "V DeSUS-u še zdaleč niso vsi zadovoljni z načinom delovanja predsednika stranke Karla Erjavca," meni Haček. Kljub slabemu izidu na državnozborskih volitvah, na katerih je DeSUS izgubil kar šest sedežev, svet stranke junija 2018 ni sprejel odstopa z mesta predsednika, ki ga je takrat ponudil Erjavec.

Nato pa je DeSUS na majskih volitvah v Evropski parlament izgubil tudi svojega evroposlanca. Potem ko se Ivo Vajgl ni več odločil kandidirati, je stranka sklenila zavezništvo z evroposlancem Igorjem Šoltesom. Haček doda, da se prestop politika iz ene v drugo politično skupino redkokdaj izide. "Reči "zdaj sem pa DeSUS-ov" in prej nikoli biti prepoznan kot "borec" za upokojenske pravice …" Istočasno pa DeSUS ni znal izkoristiti dejstva, da je bil Šoltes edini slovenski evroposlanec, ki je bil v EP-ju član skupine evropskih zelenih. "DeSUS bi to moral znati izkoristiti, če bi premogel malo več politične fleksibilnosti, ki je nekoč krasila to stranko. In ker je ni, je doživel hud poraz na teh volitvah."

Upokojenci niso ribnik, ki bi si ga DeSUS lahko prilastil

Hkrati v "DeSUS-ovem ribniku" ribarijo tudi druge stranke. "Zelo očitno je, da vsaj še ena od koalicijskih strank skuša prevzeti volilno bazo, ki je bila do zdaj tradicionalno zelo trdno v DeSUS-ovih rokah," pove Haček. "To ni nujno samo SAB, tu so tudi desnosredinske stranke. To ni DeSUS-ov ribnik, ki bi si ga stranka lahko prilastila. Ne morejo pričakovati, da bodo upokojenci vedno zvesto sledili samo DeSUS-u. Hkrati stranka ni bila vedno trdno na strani upokojencev, včasih je podprl tudi ukrepe, ki jim niso bili v korist." Haček spomni na čase, ko se je sprejemal Zujf in je DeSUS sicer s stisnjenimi zobmi privolil v ukrepe, ki so prizadeli upokojence.

Na vprašanje, kako se je DeSUS-u toliko časa uspelo obdržati na oblasti, Haček odgovarja, da je DeSUS vendarle bil sredinsko-liberalna stranka, ki je združevala ljudi različnih ideoloških pogledov. "DeSUS je vedno deloval kot sredinska koalicijska partnerica bodisi v desnih bodisi v levih vladah, v katerih je sodeloval." A Haček opaža, da se je DeSUS, odkar je sodeloval v vladi Mira Cerarja, nagnil bolj proti levici in bi težko še odigral vlogo partnerja v kateri koli raznobarvni vladi. "Zelo velik se mi zdi upad podpore DeSUS-u na zadnjih parlamentarnih volitvah, letos bi bilo še veliko huje. Tu stranki realno grozi izguba parlamentarnega statusa."

Nizka podpora trem koalicijskim strankam deluje kot lepilo Šarčeve koalicije

DeSUS ni edina stranka, ki bi jo moralo skrbeti, ali je na volitvah še sposobna prestopiti parlamentarni prag. "V glavnem so to koalicijske partnerice LMŠ-ja, z izjemo SD-ja. SAB, DeSUS in SMC so blizu ali pa celo pod parlamentarnim pragom. Čisto realen scenarij je, da bi vse tri ostale brez parlamentarnega statusa. Kakor se lahko tudi zgodi, da bodo vse tri obdržale manjši delež, nekje nad štirimi odstotki. A najbrž ne moremo pričakovati, da bo katera od njih imela večji vpliv v naslednjem parlamentarnem sklicu, če ne bodo temeljito spremenile strankarske strategije in svojega pozicioniranja na levo-desnem kontinuumu," je prepričan Haček.

Na vprašanje, ali je to tisto, kar preprečuje tej vladi, da bi razpadla, Haček odgovarja, da omenjene tri koalicijske partnerice zagotovo nimajo interesa. "Predčasnih volitev se upravičeno bojijo, saj jim realno grozi vsaj politična marginalizacija, če že ne popolni politični izbris." Interes za predčasne volitve bi lahko imela predvsem LMŠ in Levica. "Pošteno povejmo, da je večino stvari, ki jih je naredila ta vlada, naredila zaradi Levice. Levica je imela vsaj idejo, kaj narediti, in je imela program, ki ga, če nam je všeč ali ne, izpolnjuje. Vlada pa tega programa ni imela in je sledila tistemu programu, ki je obstajal, in to je program Levice." Druga stranka, ki bi imela korist od predčasnih volitev je LMŠ. "LMŠ-ju je uspelo povoziti preostale koalicijske partnerice."

Kje je strategija SD-ja?

Haček meni, da imamo v Sloveniji, institucionalno gledano, dve dobro organizirani politični stranki, ki imata tudi močne lokalne povezave, zvesto volilno telo, spodobno število članov in sta trdni politični stranki. "Ena je SDS, druga je SD. Vse preostalo je relativno ubogo organizirano. Če imamo občasno občutek, da imajo tudi druge stranke kaj politične moči, je prav veliko nimajo."

A kot dodaja Haček, ima SD težavo, ki je SDS nima. "SD ima izjemno močno konkurenco v zunajkoalicijski partnerici Levici. Ti dve stranski sta si politično in ideološko gledano izjemno blizu. Včasih se vprašam, v čem je sploh razlika med Levico in SD-jem. In tu se mi zdi, da Levica ve, kaj dela in ima modro politično strategijo. Na drugi strani pa SD samo sledi Levici iz meni popolnoma neznanega razloga, saj je to politični samomor."

Posledica tega je lahko le to, da bo Levica prevzela velik delež SD-jevega volilnega telesa, SD pa bo postal majhna stranka. "SD bi moral vendarle naprej peljati svojo in jasno socialdemokratsko pot, a je ne. Tu se pojavi neodgovorjeno nagradno vprašanje: Kje je strategija SD-ja?" SD bi rad bil močna levosredinska stranka, a to je že Levica, je prepričan Haček. Stranki nagovarjata popolnoma iste volivce, ki pa jih ni tako veliko, da bi lahko obe prosperirali. "Tu vidim boj v prihodnosti, boj za 20, 25 odstotkov volilnega telesa." Pričakujemo ga lahko na prihodnjih državnozborskih volitvah.

Tudi SDS je nekoliko zaspal

A teh, po Hačkovem mnenju, še ne bo tako kmalu. "Razen dveh političnih strank (Levice in LMŠ-ja, op. a.) ne vidim drugih, ki bi jim bile predčasne volitve v interesu. Niti opozicijskim ne. Ker na predčasnih volitvah lahko nisi več relativni zmagovalec in nimaš več 25 poslancev v parlamentu. Če smo čisto pošteni, je tudi največja opozicijska stranka v zadnjem letu nekoliko zaspala in je precej neaktivna, če jo primerjamo s SDS-om iz prejšnjih mandatnih obdobij." Interpelacij in nezaupnic smo videli relativno malo, še sklene Haček.