Namen preiskave je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav osebne zaščitne in kritične medicinske opreme. Trenutna vlada namreč trdi, da so ji predhodniki pod vodstvom nekdanjega premierja Marjana Šarca pustili prazna skladišča.

Današnje zaslišanje je absurdno in nepotrebno, vse je pred mano preiskovalni komisiji že pojasnil takratni minister za zdravje Aleš Šabeder, je pred preiskovalno komisijo dejal nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec in zavrnil očitke o praznih skladiščih zaščitne opreme.

Šarec se je odzval tudi na očitke, da je njegova vlada prepozno razglasila epidemijo. "Nam je očitano, da smo prepozno razglasili epidemijo. Vprašam se na več kot 5000 mrtvih, ki jih imamo danes, pa sploh nimamo razglašene epidemije. Razlika je očitna," je po poročanju Radia Slovenija povedal Šarec, ki vztraja, da se je njegova vlada na epidemijo odzvala hitro in ustrezno, čeprav je bila že v odhajanju.

Epidemija razglašena na predlog NIJZ-ja

Delovanje prejšnje vlade je večkrat primerjal z delovanjem trenutne vlade Janeza Janše. To je zmotilo predsednico komisije Suzano Lep Šimenko (SDS), ki je Šarca večkrat pozvala, naj se pri odgovorih omeji na obdobje, ki je predmet preiskave komisije, torej obdobje pred nastopom mandata trenutne vlade marca 2020. Šarec je poudaril, da posameznega obdobja ni mogoče obravnavati samostojno, temveč v primerjavi z drugim obdobjem.

Večkrat je bil kritičen do komisije. Po njegovem mnenju je po več valovih epidemije covida-19 "absurdno poslušati, kako je vse zavozila prejšnja vlada". Komisija bi se, kot je dejal, lahko imenovala tudi Šarec je kriv.

Na vprašanje o časovnici priprav na epidemijo covida-19 je odgovoril, da je 27. januarja 2020 začela delovati medresorska koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni pri ministrstvu za zdravje, v katero so bile vključene vse ključne inštitucije. 23. februarja 2020 je bila sklicana novinarska konferenca, na kateri je takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder predstavil informacije, povezane z novim koronavirusom. Prvič se je s pojavom novega koronavirusa seznanil na začetku januarja. Glede dogajanja, povezanega s tem, je bil po lastnih besedah ves čas v stiku s takratnim zdravstvenim ministrom Šabedrom, ki mu je svetoval Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Epidemijo je po njegovih besedah 12. marca na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razglasilo ministrstvo za zdravje, kar je bilo tudi v njegovi pristojnosti. Ministrstvo je imelo po takrat veljavnem zakonu o nalezljivih boleznih bistveno večje pristojnosti, kot jih ima danes, je poudaril.

Lep Šimenko: Seje Šarčeve vlade so bile kratke

Suzana Lep Šimenko je dejala, da so bile seje vlade pred razglašeno epidemijo sorazmerno kratke. Šarec je pojasnil, da so priprave na seje, usklajevanja in pogovori potekali ves čas, zato so seje vlade lahko trajale krajši čas. "Kakovost dela se ne meri s porabljenim časom," je poudaril.

Takratna Šarčeva vlada je po besedah Suzane Lep Šimenko na eni od seji sprejela sklep, po katerem je Kitajski namenila donacijo velike količine zaščitnih mask, čeprav jih je takrat že začelo primanjkovati tudi v Sloveniji. Šarec je nato pojasnil, da slovenska vlada Kitajski zaščitnih mask ni podarila, pač pa je le nudila pomoč pri prevozu mask. Kitajski veleposlanik v Sloveniji se je po Šarčevih besedah zahvalil za pomoč, Kitajska pa je pozneje pomoč želela vrniti. Vmes je mandat nastopila trenutna vlada, je dejal in se spraševal, zakaj ni sprejela ponujene kitajske pomoči.

Šarec: Zavod za blagovne rezerve ni bil namenjen nakupu zaščitne opreme

Šarec je pojasnil, da za nakup zaščitne opreme nikoli ni bil pristojen zavod za blagovne rezerve, pač pa posamezni zdravstveni zavodi. "Po mojem mnenju se je ustvaril mit o praznih skladiščih, da se je zaščitna oprema lahko nato kupovala prek zavoda za blagovne rezerve, ki temu ni bil namenjen," je bil kritičen do zdajšnje vlade.

Suzana Lep Šimenko je izpostavila, da je vlada pozneje sprostila zaščitno opremo iz zavoda, pri tem pa kot rok za vnovično napolnitev zalog določila 31. december 2020. Šarec je pojasnil, da je sklep o roku za napolnitev pripravilo ministrstvo za gospodarstvo.

Monika Gregorčič iz stranke Konkretno je bila kritična do tako pozno postavljenega roka. Zanimalo jo je, zakaj Šarec kot predsednik vlade ni predlagal krajšega obdobja. Šarec je pojasnil, da je bilo takrat na trgu že zaznati pomanjkanje zaščitne opreme, zato tudi ob spremembi sklepa do nastopa nove vlade zavod za blagovne rezerve ne bi mogel povrniti zalog izdane zaščitne opreme.

Ob tem je Moniko Gregorčič spomnil, da je bil tako kot v trenutni tudi v prejšnji vladi za blagovne rezerve pristojen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, predsednik stranke Konkretno, katere članica je Monika Gregorčič. "Govorite, da bi moral vašega ministra bolje kontrolirati. Hvala za ta nasvet," ji je dejal.

Robert Pavšič (LMŠ) je pred koncem seje predlagal, da se v dokazni postopek komisije vključi tudi izvedensko mnenje nekdanjega direktorja NIJZ-ja Ivana Eržena in plakat Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki med drugim prikazuje ukrep kihanja v rokav kot ukrep preprečevanja širjenja nalezljive bolezni.

Monika Gregorčič je bila pred tem namreč kritična do nekdanje direktorice NIJZ-ja Nine Pirnat, ki je ob začetku pojava koronavirusa sprva svetovala tudi kihanje v rokav. Pavšič je ob tem poudaril, da je to eden osnovnih higienskih ukrepov ob pojavu nalezljive bolezni.
Suzana Lep Šimenko kljub pozivom več članov komisije ni dovolila glasovanja o predlogu Roberta Pavšiča. Kot je pojasnila, ji tako narekuje poslovnik, Pavšič pa se z njo ni strinjal.

Zaslišana že Aleš Šabeder in Nina Pirnat

Parlamentarna komisija je doslej med drugim zaslišala takratnega ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki je ocenil, da je ministrstvo za zdravje glede na takratne okoliščine in informacije o novem koronavirusu naredilo vse, kar je bilo mogoče.

Za zaloge zaščitne opreme so takrat skrbeli zdravstveni izvajalci sami, zavod za blagovne rezerve, ki je imel v skladiščih del opreme, pa je, kot je dejal Šabeder, v domeni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za zdravje ni imelo niti zakonske podlage za nabavo opreme niti sredstev, je še dodal.

Pred komisijo je stopila tudi nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. Pojasnjevala je, da zaloge zaščitne opreme niso stvar pristojnosti NIJZ-ja, da pa je zaznala vprašanja zdravnikov, katera zaščitna oprema naj se uporablja ob epidemiji covida-19.

Posnetek celotne seje: