V peticiji je Mitja Ferenc Evropski parlament pozval, da izrazi spoštovanje do "vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji in do njihovih svojcev, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, saj jim je spoštovanje odklonila oblast v lastni državi, Sloveniji".

Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je izrazila zadovoljstvo, da je Evropski parlament odobril peticijo za objavo. "Žrtvam in njihovim svojcem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina, želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem parlamentu," je še dodala.

V sporočilu je še zapisala, da so v desetletjih komunistične vladavine prebivalce Slovenije prizadele vse oblike kršitev človekovih pravic in svoboščin. Komisija vlade za prikrita množična grobišča pa je doslej evidentirala že več kot 750 lokacij skritih množičnih grobišč, je dodala.

Spomnila je, da je vlada preklicala sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob tem pa poudarila, da je tudi Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost.

Vsi državljani Evropske unije ali prebivalci države članice imajo pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi naslovijo na Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja EU-ja in ki jih neposredno zadevajo.

Peticija lahko predstavlja posamezno zahtevo, pritožbo ali opombo o izvajanju zakonodaje EU-ja ali poziv Evropskemu parlamentu, naj sprejme stališče do določene zadeve. Peticije dajejo parlamentu možnost, da opozori na kršitve pravic evropskih državljanov države članice, lokalnih oblasti ali druge institucije, navajajo na spletni strani parlamenta.