Odločitev so predstavniki političnih skupin v odboru sprejeli po ponedeljkovi obravnavi peticije na to temo. Pobudnica peticije, slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), je ob tem sporočila, da gre za "velik uspeh in priznanje mojim prizadevanjem za ohranitev spomina na žrtve komunizma v Sloveniji".

Po pripravi predloga resolucije bo najprej o njem razpravljal in odločal odbor, v primeru potrditve na odboru pa še Evropski parlament na plenarnem zasedanju.

Odločitev so koordinatorji političnih skupin v odboru sprejeli, potem ko je v ponedeljek odbor znova obravnaval peticijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji in jo ohranil odprto za nadaljnjo obravnavo.

Prvopodpisani zgodovinar Mitja Ferenc

Za pripravo resolucije s pozivom slovenski vladi, naj obsodi komunistične zločine in vsem žrtvam zagotovi pravico do groba in spomina, se je na ponedeljkovi seji odbora zavzela Tomc.

Peticijo, pod katero se je prvi podpisal zgodovinar Mitja Ferenc, so sicer v parlament vložili predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je sicer tik pred iztekom mandata razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Aktualna vlada je decembra lani v odzivu na peticijo zapisala, da se "zaveda pomena spomina na žrtve vseh vojn in z vojnami povezane žrtve". Po lastnih navedbah posveča posebno pozornost žrtvam pobojev po koncu druge svetovne vojne, vendar pa se glede določitve novega dneva spomina na vse žrtve vojn in povojnih pobojev zavzema za "strokovno premišljen predlog, ki bo dosegel širok družbeni konsenz".