Vse do vselitve v nov objekt bodo prosilci za azil še naprej nastanjeni v azilnem domu na Celovški 166 v Ljubljani. Spomladi so na ministrstvu kot predvideni datum za začetek gradnje sicer napovedali 5. avgust.

Vselitev predvidoma prihodnje leto
Odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za izvajalca, je bilo 16. julija, v mesecu dni, torej do 16. avgusta, pa bo znan izvajalec del in predvidoma 15. septembra sledi podpis pogodbe. Ker bo gradnja montažna, bodo dela potekala zelo hitro, vselitev pa naj bi bila predvidoma poleti prihodnje leto, napovedujejo na MNZ-ju. Ko bo zgrajen novi azilni dom, bodo dom na Celovški v celoti zaprli. Na novo lokacijo pa ne bodo selili le prosilcev za azil, temveč celotni sektor za azil, torej tudi del uprave v okviru MNZ-ja, ki zdaj šteje približno 50 ljudi. Število prosilcev za politično zatočišče v Sloveniji se vedno giblje okoli 180, so še pojasnili na ministrstvu.

Vrednost naložbe okoli 800 milijonov tolarjev
Po podatkih ministrstva je celotna naložba, vključno z nakupom zemljišča, ocenjena na okoli 800 milijonov tolarjev. S projektom je Republika Slovenija kandidirala tudi za sredstva iz programa Phare, kjer je v ta namen rezerviranih 1,5 milijona evrov. Novi azilni dom naj bi bil razgiban sklop štirih, med seboj funkcionalno povezanih objektov. V objektih bo skoraj 3.400 kvadratnih metrov površin, od katerih bo 2.200 kvadratnih metrov namenjenih za nastanitev 203 prosilcev za azil. Objekt bo imel tudi površine, namenjene rekreaciji.

Lani največ prosilcev za azil iz Iraka
Sedanji azilni dom je po podatkih MNZ-ja lani sprejel 645 prosilcev za azil iz več kot 14 držav, največ iz Iraka (22 odstotkov), Srbije in Črne gore (14 odstotkov), Turčije (11 odstotkov), Alžirije (10 odstotkov), Irana (sedem odstotkov), BiH-a in Pakistana (po štirje odstotki), sledijo Rusija, Moldavija, Makedonija in Kitajska (po trije odstotki), še manj pa je bilo prosilcev iz Gruzije (dva odstotka) ter iz Ukrajine in Somalije (po odstotek). Prevladujejo moški, ki jih je 83 odstotkov. Med prosilci so tudi ranljive družbene skupine oz. osebe s posebnimi potrebami (otroci, mladoletniki brez spremstva, žrtve spolnih zlorab, invalidi in osebe s psihičnimi
težavami).