DZ je v preteklem tednu na glasovanju potrdil ministrsko ekipo 15. slovenske vlade pod vodstvom Roberta Goloba, zaradi nezdružljivosti posameznih vladnih funkcij s poslansko pa je parlamentarne klopi zapustilo več poslancev. Zamenjali jih so jih nadomestni poslanci – v poslanske klopi so z današnjim dnem sedli Aleksander Prosen Kralj, Jonas Žnidaršič, Soniboj Knežak in Milan Jakopovič.

Poslanca Gibanja Svoboda Mateja Arčona, ki je prejšnji teden prisegel kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, bi v parlamentarnih klopeh moral naslediti Danijel Bešič Loredan. A ker je ta postal minister za zdravje, bo namesto njega v parlament prišel nekdanji televizijski novinar Aleksander Prosen Kralj.

Predsednico SD-ja Tanjo Fajon, ki je postala zunanja ministrica, je nadomestil igralec in voditelj Jonas Žnidaršič. Med poslanci SD-ja j minister postal še dosedanji dolgoletni vodja poslanske skupine Matjaž Han, ki ga je v parlamentu zamenjal poslanec preteklega sklica DZ-ja Soniboj Knežak.

Koordinatorja Levice Luko Mesca, ki je za zdaj prevzel vodenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi morala nadomestiti Asta Vrečko. Ta je prevzela vodenje resorja za kulturo, dosedanji strokovni sodelavec Levice Dan Juvan, ki je naslednji v vrsti, pa je zasedel mesto državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Mesca bo tako nasledil Milan Jakopovič.

Med poslanci Gibanja Svoboda je funkcija poslanke prenehala tudi Barbari Kolenko Helbl, ki je v novi vladi zasedla mesto generalne sekretarke vlade. V nasprotju z drugimi poslanci, ki so prevzeli naloge v vladi, se po morebitnem prenehanju funkcije generalne sekretarke vlade ne bo smela vrniti v poslanske klopi. V DZ-ju jo bo najverjetneje nasledil Tomaž Lah, a mora o tem DZ uradno obvestiti še državna volilna komisija.

Krivec tretji podpredsednik DZ-ja

Prav tako je državni zbor dobil še enega podpredsednika. Dve podpredsednici so že izvolili, in sicer poslansko SD-ja Meiro Hot in poslansko Levice Natašo Sukič. Eno podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini, v tem sklicu torej SDS-u. V stranki najprej kandidata niso predlagali, zdaj pa so posredovali svojega kandidata: to je Danijel Krivec, ki je v prejšnjem sklicu vodil poslansko skupino SDS-a.

Zdajšnja vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je pojasnila, da so v SDS-u Krivca za mesto podpredsednika DZ-ja predlagali zaradi njegovih dolgoletnih političnih izkušenj. Funkcijo poslanca namreč opravlja že šesti mandat, predtem pa je bil med drugim župan v Bovcu. Prav tako se zaveda, da je treba vse poslance obravnavati enakopravno, ne glede na to, ali so v koaliciji ali v opoziciji, je dejala.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je v predstavitvi stališča NSi-ja sprva citiral starogrškega filozofa Platona, da se človek ne rodi samo zase, ampak tudi za domovino. "Danijel Krivec je lahko vsem nam zgled, ko gre za udejanjanje Platonove misli," je nadaljeval. Dodal je, da med poslanci ni nikogar, ki bi imel tako bogate politične izkušnje.

Vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda Borut Sajovic je v razpravi dejal, da bo Krivca podprl, ker ga pozna kot človeka in župana. Poudaril pa je, da imata različen pogled v stališčih.

Poslanci so nato na tajnem glasovanju s 57 glasovi za in sedmimi proti Danijela Krivca izvolili za podpredsednika DZ-ja.

Krivec je po izvolitvi povedal, da verjame, da bo z vsemi dobro sodeloval. "Kot je bilo povedano, izkušenj je veliko, tudi v preteklosti smo delovali povezovalno, iskali kompromise in takšno bo tudi moje delo na tem delovnem mestu," je napovedal.

Imenovanje vodij delovnih teles

Državni zbor je soglasno imenoval predsednike in podpredsednike nekaterih delovnih teles DZ-ja. Predlog sklepa so v DZ vložili poslanske skupine Svoboda, SDS in SD.

Štiri delovna telesa bodo vodili poslanci SDS. Predsednica komisije za poslovnik bo Karmen Furman, komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo vodila Suzana Lep Šimenko, komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti bo vodila Eva Irgl, odbor za zadeve Evropske unije pa Franc Breznik.

Komisija DZ-ja za poslovnik se sicer danes v nasprotju z željo SDS-a ni odločila za oblikovanje razlage 4. in 6. odstavka 33. člena poslovnika DZ-ja, ki govorita o delitvi mest v delovnih telesih DZ-ja med poslanske skupine. Presodili so namreč, da razlaga ni potrebna. Bodo pa oblikovali delovno skupino, ki bo obravnavala in pripravila predlog sprememb poslovnika.

Kolegij predsednice DZ-ja je namreč maja oblikoval razrez mest v delovnih telesih med poslanske skupine, vključno z mesti predsednikov in podpredsednikov delovnih teles. Po prvotno predlaganem razrezu je poslanski skupini SDS-a pripadlo šest predsedniških mest v odborih, poslancem NSi-ja pa dve.

A je takratni začasni vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat predlagal dopolnilo, po katerem NSi-ju pripada še tretje predsedniško mesto, in sicer v komisiji za nadzor javnih financ, ki je bilo sprva namenjeno poslanski skupini SDS-a. Kolegij je z glasovi tudi koalicije tak predlog potrdil, pozneje mu je prikimala tudi večina na plenarni seji.

V poslanski skupini SDS-a tako niso želeli predlagati svojih kandidatov za predsedniška in podpredsedniška mesta v delovnih telesih DZ-ja, a so si danes, kot kaže, premislili.

DZ tako še ni ustanovil komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, saj morajo v njej vodilne funkcije in večina članov pripadati poslancem opozicije. Ker pa poslanci SDS-a niso predlagali svojih kandidatov, temu pogoju še ni bilo mogoče zadostiti. Godec je sicer izrazila pričakovanje, da bo njihova poslanska skupina vodila obe omenjeni komisiji.

Soglasno razrešili ustavnega sodnika

Poslanci so obravnavali tudi predlog za razrešitev ustavnega sodnika Marijana Pavčnika, ki je konec maja podal odstop oziroma zahtevo po predčasni razrešitvi s te funkcije. S 76 glasovi so ga razrešili. Pavčnik je predlagal, da bi funkcijo ustavnega sodnika opravljal do 31. decembra. Predsednik republike Borut Pahor bo podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ustavnega sodnika.

Še nekaj odstopov

Poslanci so razrešili tudi člana upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Jedrske elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz omenjene elektrarne Gregorja Koreneja, ki je s tega mesta predtem odstopil.

Prav tako so se seznanili z odstopoma Mitje Čandra in Nastie Flegar iz programskega sveta Radiotelevizije Slovenija.