Delež prebivalstva v starosti od 15 do 29 let je namreč leta 1991, ko je bil največji, znašal 22,5 odstotka. Najmanjši je bil leta 2022, ko je znašal 14,6 odstotka, medtem ko letos znaša 15 odstotkov. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku leta največji v osrednjeslovenski regiji, najmanjši pa v pomurski.

Med članicami EU-ja je bil delež mladih lani najvišji na Cipru, najnižji pa v Bolgariji. Slovenija sodi med države z nižjim deležem mlade populacije, saj je imela lani poleg Bolgarije manj mladih le še Latvija. Povprečje v EU-ja je znašalo dobrih 16 odstotkov.

V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih več kot 47 odstotkov prebivalcev, starih od 20 do 24 let. V EU-ju je imela večji delež le še Grčija, kjer je znašal dobrih 52 odstotkov. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija dobro odrezala. Tako je bilo lani med starimi od 15 do 29 let 7,8 odstotka takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le še na Malti, Švedskem in Nizozemskem.

Slovenija se tudi v povezavi z zgodnjo opustitvijo izobraževanja med članicami EU-ja uvršča med tiste z najnižjimi deleži. Pri tem kazalniku merijo delež starih od 18 do 24 let s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje. Naša država se je lani s 5,4-odstotnim deležem uvrstila na peto mesto. Najnižji delež so imeli na Hrvaškem, najvišjega pa v Romuniji.

Terciarno izobraževanje je lani pri nas uspešno končalo 16.629 oseb. Med moškimi največji delež predstavljajo tisti, ki so diplomirali na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Med ženskami pa največji delež predstavljajo tiste, ki so diplomirale na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.

Več kot četrtino nižje plače mladih

Povprečna mesečna neto plača starih od 15 do 24 let je bila oktobra lani za 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani sicer 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU-ja. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji.

Nižja od povprečja EU-ja je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU-ja. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.

Mladi v Sloveniji so se lani od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU-ja. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.

V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let. To je bilo za dobrih 44 odstotnih točk več kot na Finskem, po drugi strani pa za dobrih 16 odstotnih točk manj kot na Hrvaškem.