Največ ljudi se je priselilo zaradi zaradi zaposlitve ali sezonskega dela. Tudi med razlogi za odhod v tujino so najmočnejši ekonomski. Med priseljenimi prevladujejo državljani Slovaške, ki jih je bilo lani 25,8 odstotka, leto pred tem pa le 20 odstotkov.

Višja povprečna starost priseljencev
Spreminja se tudi starostna struktura priseljencev, saj se v državo priseljuje več starejših. Medtem ko je bila povprečna starost priseljenca pred 25 leti 23,4 leta, je lani znašala 32 let. V Slovenijo se priseljujejo predvsem moški.

Opazna je tudi razlika med deležem tujcev s tujskim statusom in prebivalci, rojenimi v tujini. Konec leta 2006 je bil delež prebivalcev, ki imajo status tujca, 2,7-odstoten, v tujini pa se je rodilo 11,3 odstotka slovenskih državljanov. Med v tujini rojenimi Slovenci je bilo 54,8 odstotkov moških in 45,2 odstotkov žensk.

Priseljenci povečujejo število prebivalstva
Število prebivalstva se zaradi priseljencev povečuje tudi v državah članicah EU-ja, medtem pa je naravni prirast držav najpogosteje negativen. Po projekciji Eurostata se bo to gibanje nadaljevalo tudi v prihodnje, število prebivalstva v EU-ju pa naj bi se s 458,5 milijona leta 2005 povečalo na 470,1 milijona leta 2025. Povečal se bo tudi delež tujega prebivalstva v državah.

Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan priseljencev prvič zaznamovala decembra 2000. Temelje dneva priseljencev je Mednarodna konvencija o varstvu pravic priseljencev na delu in članov njihovih družin, ki ga je ZN sprejel prav zaradi naraščanja števila priseljencev po vsem svetu.