Slovenija po mnenju The Economista sodi med nepopolne demokracije, med 167 državami zaseda 32. mesto. Na MMC-ju smo za stališče do take ocene demokracije v državi povprašali vodje poslanskih skupin.

"Odgovorni smo vsi, opozicija in koalicija"
"Mnenje oziroma ocena revije The Economist, ki Slovenijo uvršča v skupino nepopolnih demokracij, je resno sporočilo celotni slovenski politiki in vsem državnim institucijam, da so državljani in državljanke nezadovoljni in nezaupljivi do njihovega dela ter ravnanja," je prepričan Dušan Kumer iz SD-ja.

Borut Sajovic (LDS) meni, da "nam biti nepopolna demokracija zagotovo ni v ponos - za slabo stanje smo odgovorni vsi, tako opozicija kot koalicija, saj je glavni vzrok padcu na Economistovi lestvici nižje zaupanje javnosti v vse politične stranke, celoten parlament in vlado". Po njegovem mnenju z "neutemeljenim kritizerstvom in jalovim aferaštvom" svoj del odgovornosti za upad zaupanja v politiko in državne institucije nosi tudi opozicija. "Na koalicijskih strankah pa je, da stanje izboljšamo in popravimo," verjame Sajovic.

"Upad demokracije je zaznati tudi v parlamentu"
"V SDS-u na padec demokratičnih standardov opozarjamo že dalj časa. Upad je mogoče zaznati celo pri vodenju državnega zbora," meni Jože Tanko. Prepričan je, da se v zadnjih dveh letih, ko vlado vodi Pahorjeva koalicija, na "velika vrata vračata simbolika in ikonografija komunističnega totalitarnega režima".

"Slovenija je zaradi ravnanj koalicije padla na področju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kar pravzaprav pomeni, da izginja pravna država. Ekonomska neučinkovitost Pahorjeve vlade, ki je povzročila nepotrebni propad številnih podjetij, tudi bistveno poslabšuje ekonomsko podlago države ter enormno povečuje število prikrajšanih in odvisnih od državnih socialnih pomoči. Slabe rezultate dela pa vlada hoče reševati z zaostrovanjem medijske zakonodaje, kar bo samo še poslabšalo položaj države na lestvici indeksa medijske svobode," še meni Tanko.

"Gre za posledico gospodarske krize"
Zaresov sekretar Bogdan Biščak je poudaril, da je The Economist kot razlog za padec na lestvici demokracij navedel padec zaupanja v politične institucije, v vseh drugih ocenjevanih prvinah pa je Slovenija zadržala ocene iz predhodnega ocenjevanja, ki so jo uvrščale med popolne demokracije. "Padec zaupanja v politične institucije je seveda posledica gospodarske krize in občutenja ljudi, da se politični akterji z njo ne spopadajo dovolj uspešno," meni Biščak, ki je prepričan, da če se bo ta večja kritičnost odrazila v večji državljanski aktivnosti, bo civilni pritisk že sam po sebi pripomogel k večjemu zaupanju, kar bi bilo za stanje demokracije v Sloveniji izjemno koristno.

"Zadeve obvladujejo nekateri lobiji"
"Popolnoma se strinjam s to analizo, kajti Slovenija je imela leta 1991 bistveno višjo demokracijo kot zdaj. Človek bi rekel, da je bilo demokracija celo leta 1989 višja kot danes," ugotavlja Zmago Jelinčič (SNS). In dodaja: "Takšne policijske represije, kot jo imamo zdaj, nismo še nikoli imeli. In to represijo so hoteli še okrepiti z novim zakonom o RTV Slovenija, kjer bi tudi na medijski ravni uvedli cenzuro oz. kot zdaj nekateri v sodni veji oblasti skušajo uvesti "člen 133", torej verbalni delikt, četudi pod drugim nazivom - sovražni govor, neprimerno govorjenje."

Jakob Presečnik iz SLS-a z raziskavo ni dobro seznanjen, se ji pa ne čudi, "saj vidimo posamezne primere na področju sodstva". "Zadeve obvladujejo nekateri lobiji, naj bo to v primeru Satex ali bulmastifov, kjer spet ni noben kriv. To sodi na področje človekovih pravic in demokracije."