Prebivalstvo Slovenije je 1. julija sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk. S takšnim razmerjem med spoloma se uvrščamo med redke države v EU-ju, kjer je več moških kot žensk, na seznamu so le še Švedska, Malta in Luksemburg, je na novinarski konferenci pojasnila Barica Razpotnik iz statističnega urada.

Lani se je v Slovenijo priselilo 15.000 ljudi več, kot se jih je odselilo
Medtem ko je bil selitveni prirast slovenskih državljanov negativen, je bil tujih državljanov izredno pozitiven, selitveni prirast je bil namreč nazadnje tako visok pred desetimi leti. Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo skoraj 15.000 ljudi več, kot se jih je odselilo.

Lani se je po podatkih Sursa v Slovenijo priselilo 28.455 ljudi, odselilo pa 13.527. Med tujci, ki so se priselili, jih je bila polovica iz BiH-a. Med prebivalci Slovenije pa tako narašča število tujih državljanov, lani je delež znašal 6,6 odstotka, je pojasnila.

Tipičen priseljenec 32-letni državljan BiH-a
Tipični tujec, ki se je lani priselil v Slovenijo, je bil moški, star okoli 32 let, s končano poklicno šolo in državljanstvom BiH-a, zaposlil se je v gradbeništvu. Slovensko državljanstvo je lani prejelo 1978 ljudi, od tega sta bili dve tretjini iz BiH-a, tretjina je bila stara manj kot 15 let.

Po besedah generalnega direktorja Sursa Bojana Nastova projekcije kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije povečevalo do približno leta 2023, nato naj bi začelo počasi padati. Leta 2100 naj bi Slovenija imela 1.796.000 prebivalcev.

Do 2055 bo starejših od 65 let 32 odstotkov prebivalcev
Poleg tega napoveduje, da naj bi se v naslednjih desetletjih zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Danes je petina prebivalstva starejša od 65 let, leta 2055 naj bil ta delež skoraj 32-odstoten. In če danes pri nas živi 200 stoletnikov, jih bo leta 2100 okoli 5600.

V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo delovno aktivnih okoli milijon ljudi v Sloveniji. Na teden so opravili v povprečju 34 ur dela. Po besedah Nastova je spodbudna novica ta, da je bila v prvih treh četrtletjih stopnja brezposelnosti pod pet odstotkov, medtem ko je v EU-ju ta delež dobrih šest odstotkov.

Povprečna neto mesečna plača je znašala 1114 evrov, nominalno se je povišala za 3,7 odstotka, ob upoštevanju inflacije za dva odstotka. Plače so rasle tako v javnem kot zasebnem sektorju, ob takem trendu do konca leta pa bi šlo za najvišjo letno rast plač od leta 2008.