Državni preventivni mehanizem (DPM) opravlja naloge po opcijskem protokolu h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in poniževalnemu ravnanju. Lani so tako predstavniki varuha in nevladnih organizacij obiskali tudi nekaj slovenskih zaporov.

Nenapovedano so obiskali ljubljanski zapor in njegov odprti oddelek na Igu ter odprti oddelek mariborskega zapora Rogoza, napovedali pa so se za obisk novogoriškega oddelka koprskega zapora, ženskega zapora na Igu ter celjskega zapora.

V Novi Gorici je skupina DPM-ja ugotovila, da so prostori čisti, a so materialne razmere, predvsem zaradi starega kovinskega pohištva in stare zgradbe, relativno slabe. Prav tako so bivalni prostori pripornega oddelka utesnjeni, v njih je malo dnevne svetlobe. Opozorili so tudi na potrebno namestitev zaves v tuširnici, a so iz zavoda sporočili, da so to že uredili. Pohvalili pa so prostor za fitnes in dejstvo, da so lahko zaporniki relativno dolgo na notranjem dvorišču.

Pomanjkanje denarja omejuje naložbe
Prenovljen fitnes imajo na voljo v ljubljanskem zaporu, kjer pa se že dolgo spopadajo s prezasedenostjo, dotrajanostjo prostorov ter kroničnim pomanjkanjem denarja in kadrov.

Skupina DPM-ja je tako ob svojem obisku ugotovila tudi, da so na odprtem oddelku na Igu zamenjali izrabljeno pohištvo. Še vedno pa ostajajo stara lesena okna, ki ne tesnijo, ob večjih nalivih voda tudi zamaka.

V celjskem zaporu večjih naložb od prejšnjega obiska DPM-ja ni bilo. Zavod sicer meni, da je nujno treba obnoviti kuhinjo, a zanjo niso dobili denarja. Direktorica je ob tem pojasnila, da zavoda ni smiselno obnavljati, saj bi bilo treba zgraditi novega.

Pohištvo je zelo dotrajano tudi v murskosoboškem oddelku mariborskega zapora, predvsem železna ležišča in železne omare.

Skupina DPM-ja je pregledovala tudi možnosti izobraževanja zapornikov in zapornic, a so ugotovili, da se v izobraževanje redko vključujejo, saj so programi plačljivi, obsojenci pa običajno materialno slabo situirani.