"Ta hip ni dovolj zaupanja v možnost sodelovanja s to stranko. Ta stranka je povzročila politično nestabilnost, ki je privedla do nepričakovanega razpada vlade. Zelo vprašljiv je način predlaganja kandidatov za evropskega komisarja, to je še dodaten element, ki je privedel do tega nezaupanja. V tem primeru ZaAB-ja ne moremo povabiti v koalicijo," je po seji sveta SMC-ja povedal Miro Cerar.

Kar zadeva sporno kandidaturo Bratuškove za komisarko, namerava, potem ko bo izvoljen za predsednika vlade, nasloviti pismo na kabinet predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, v katerem mu bo zastavil vprašanje, kako vidijo postopek ter ali držijo informacije, ki sta jih dala Alenka Bratušek in ZaAB, da je dejansko potekala komunikacija med Junckerjevim kabinetom in Bratuškovo. "Potem bomo ocenili, ali je pri tem kaj spornega, in se odzvali," je dejal Cerar.

Po Cerarjevem mnenju namreč obstaja razlika med kandidaturo Bratuškove ter preostalih dveh, torej prvaka DeSUS Karla Erjavca in podpredsednico SD Tanjo Fajon: "Vsi vemo, tudi javnost dobro ve, da gre pri Bratuškovi za neko samokandidaturo in da sta se, kolikor vem, SD in DeSUS s tem zgolj seznanili." Razmere, ki bodo nastopile po Junckerjevih pojasnilih, bodo po Cerarjevih besedah nove. "Šele, ko bomo imeli tudi mi platno in škarje v rokah, bomo lahko odločali. Dotlej so zadeve v domeni sedanje vlade in čakamo na razplet dogodkov," je pristavil.

Ob tem je Cerar spomnil, da so v SMC predlagali svojega kandidata, aktualnega komisarja Janeza Potočnika, a da aktualna vlada tega ni upoštevala. Potočnik je od kandidature odstopil, ker je bil "tudi sam globoko razočaran nad odločitvijo vlade", da v Bruselj pošlje seznam več kandidatov. Če bo nova vlada lahko ponovila postopek, bo treba začeti znova, a obstaja možnost, da bi znova predlagali Potočnika, je dejal Cerar.

Kot je poudaril, je svet SMC svojo odločitev sprejel soglasno, od nje pa ne bodo odstopili; niti v primeru, če vstop v koalicijo zavrne SD na četrtkovem predsedstvu stranke. Izvršni odbor DeSUS se je medtem že odločil svetu stranke predlagati vstop v koalicijo. Če se vendarle zgodi kaj nepredvidenega, pa bo pač ta stranka morala prevzeti odgovornost za nadaljnji potek dogodkov, meni Cerar. "Mi smo odločeni, da sestavimo čvrsto, kakovostno vlado, ki jo Slovenija ta hip potrebuje. Če drugi v tem ne bodo želeli sodelovati, bomo morali na nove volitve," je izpostavil. Na vprašanje, ali se ne boji morebitnih izsiljevanj DeSUS ali SD, pa je Cerar odgovoril, da se vedno zgodi, da kakšna stranka "tu in tam" pogojuje svoj obstanek v koaliciji, a da SMC ne bo popuščala pod nerazumnimi ali nesmiselnimi ultimati. Vendarle je prepričan, da bodo morebitna nesoglasja rešili na kompromisen način.

15 ministrstev
Cerar je spregovoril tudi o kadrovski razdelitvi in pojasnil, da bo končno število ministrstev zelo verjetno 15 in ne 16, kot je bilo sprva predvideno. Predvidoma namreč ne bodo delili sedanjega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Prav tako je potrdil, da bi DeSUS v tem primeru pripadli štirje, SD pa trije resorji.

S pogajanji in usklajevanji po Cerarjevih napovedih nadaljujejo v četrtek, datuma za parafiranje koalicijskega sporazuma pa nimajo določenega. Cerar zagotavlja, da so glede glavnih vsebin sporazuma že usklajeni, v prihodnjem tednu ali dveh bo potekalo le še natančnejše usklajevanje posameznih podrobnosti. Že danes pa lahko, kot je dejal, "dokaj z gotovostjo" zatrdi, da obstaja realna možnost za koalicijo SMC z DeSUS in SD, kar da je tudi zagotovilo teh dveh strank, a da imajo pač postopke, ki jih morajo izpeljati in priti do končne odločitve.

Poudaril je še, da ni razočaran nad tem, da v vladi ne bo več strank in bo torej poslancev nove koalicije najverjetneje 52. Meni namreč, da so naredili vse, kar so lahko, da bi zgradili čvrsto koalicijo, ki bo Sloveniji prinesla politično stabilnost.

Bratuškova: Delovali bomo kot konstruktivna opozicija
"Odločitev gospoda Cerarja obžalujem, ker vsi vemo in smo ugotovili, da sta programa strank najbolj sorodna. Naša stranka bi po vsebini najbolje sodelovala s SMC-jem," je v odzivu na odločitev SMC-ja za Odmeve povedala Bratuškova.

"Naša stranka ima jasen program in v skladu z njim bomo delovali konstruktivno v opoziciji. Podpirali bomo dobre odločitev in opozarjali na slabe odločitve za državo," je dodala.

Bratuškova je glede svoje kandidature za evropsko komisarko ponovno poudarila, da odločitve glede kandidature ni sprejela sama.

"Nenavadno je, da se to izpostavlja. Če misli, da je prav, da se vtika v odločitve prejšnje vlade, je to njegova stvar," je glede Cerarjevih kritik povedala Bratuškova ter poudarila, da ko bo Cerar postal premier, bo lahko spreminjal odločitve prejšnje vlade, če se mu bo to zdelo potrebno.
Ob tem je Bratuškova poudarila, da je na seznamu kandidatov za evropskega komisarja tudi Karl Erjavec, prvak stranke DeSUS, ki je v vladi sodelovala doslej in bo tudi del vlade Mira Cerarja. Prav tako je na tem seznamu tudi podpredsednica SD, prav tako najverjetnejše koalicijske stranke, Tanja Fajon. V ZaAB zato menijo, da odločitev SMC v sebi goji zamero.

ZaAB ima dovolj kompetentnih ljudi, ki bi lahko še naprej pomagali državi na poti okrevanja, pa tudi najbolj soroden program s SMC, je navedla Bratuškova in dodala, da ima ZaAB jasen program, v DZ pa bo delovala v skladu z njim.

Preverjanja morebitnih nepravilnosti
Cerar je glede navedb nekaterih medijev o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešila vidna člana stranke, generalni sekretar Erik Kopač in ekonomski svetovalec Aleksander Kešeljević, povedal, da preverjajo te navedbe, do tedaj pa bosta ostala na svojih položajih.

DeSUS: 5 ministrstev
Izvršni odbor DeSUS-a svetu stranke predlaga, naj vstopijo v novo vladno koalicijo Mira Cerarja. Predsednik stranke Karl Erjavec pravi, da so zadovoljni s pogajalskim izkupičkom in predlogom koalicijske pogodbe, saj so njihove vsebinske zahteve upoštevane. Še vedno pa se pogovarjajo o kadrovskih rešitvah. V DeSUS-u namreč pričakujejo, da jim bo kot drugi najmočnejši koalicijski stranki pripadlo pet, ne le štiri ministrska mesta, zlasti ker DeSUS ni zasedel mesta predsednika državnega zbora, je povedal Erjavec. Trenutnega predsednika DZ-ja Milana Brgleza Erjavec ne bi zamenjal, ker "nalogo opravlja odlično".

Zanima jih več resorjev. Erjavec je zatrdil, da jim bosta zunanje ministrstvo, ki ga trenutno vodi sam, ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Gorazd Žmavc iz njihovih vrst, pripadla tudi tokrat. V igri so po njegovih besedah še ministrstvo za kulturo, infrastrukturo, okolje in prostor ter javno upravo. Dokončni dogovor pričakuje konec prihodnjega tedna.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je že pred sestankom poudaril, da bi želeli tudi ministrstvo, ki ima veliko težo. Predsednica Zveze društev upokojencev

Slovenije Mateja Kožuh Novak je dejala, da bi v stranki zelo radi ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje. Zelo pomembno ministrstvo je tudi ministrstvo za infrastrukturo, pa tudi zunanje ministrstvo se je pokazalo kot dober resor zdaj, ko se pri OZN-u borijo za konvencijo o pravicah starejših.

O sklepih izvršnega odbora bo svet stranke odločal, ko bo koalicijski sporazum že pripravljen za parafiranje. Veliko bo odvisno tudi od poteka usklajevanj glede kadrov, saj je tudi to del koalicijskega sporazuma, je poudaril Erjavec. Koalicijski sporazum bi torej prihodnje partnerice po Erjavčevi oceni zelo težko parafirale še ta teden.

Poslanci bodo o Cerarju odločali v ponedeljek
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v petek sklical 1. sejo kolegija, na njej bodo odločali o sklicu izredne seje DZ-ja, na kateri bodo odločali o kandidatu za mandatarja. Brglez predlaga, da bi bila izredna seja v ponedeljek ob 10. uri. Sklepati gre, da ne bo posebnih presenečenj, saj se Cerarju obeta izvolitev. Za zdaj še ni znano samo, kako bodo glasovali v ZL-ju.

ZL bo odločitev, ali kandidata za mandatarja Mira Cerarja podpreti na glasovanju v DZ-ju, sprejel po pregledu koalicijske pogodbe, je vodja poslanske skupine Luka Mesec sporočil po srečanju s Cerarjem. So pa Cerarju predlagali, da bi podprli njihovo namero za sklic izredne seje o privatizaciji.

Levico skrbita Telekom in Aerodrom
Mesec je pri vprašanju privatizacije izpostavil predvsem prodajo Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana, ki sta v teku, in lahko se zgodi, da bosta prodana še pred imenovanjem nove vlade. Zato so se s Cerarjem danes želeli pogovoriti, ali bi SMC podprl predlog poslanske skupine ZL-ja, da se glede teh vprašanj skliče izredna seja DZ-ja.

Cerar jim je dejal, da bo ta predlog prenesel svetu stranke in jim sporočil odločitev. Poslanci ZL-ja in Cerar so se danes sestali, da bi jim Cerar predstavil nov osnutek koalicijskega sporazuma.
Poslanec ZL-ja Franc Trček je pri tem pojasnil, da so tako oni kot poslanci SMC-ja novi ljudje v politiki in da ne vedo, kakšne vse so bile obljube dveh predhodnih vlad, DZ pa je prostor, kjer naj se ta tema odpre in razpravlja o njej.

Poslanci ne bodo (več) kužki
"Gre za to, da debato premaknemo v parlament in parlament ni več to, kar je bil zadnjih deset let, ko se strankarski šefi zmenijo, mi pa smo poslušni kužki, ki dvigujemo roke," je bil oster poslanec. Poudaril je, da predlog o seji velja za vse poslanske skupine.

Mesec dodaja, da javnost o privatizaciji teh dveh podjetij ne ve nič in se vse dogaja za zaprtimi vrati. Niti zaposleni niso obveščeni, kaj se z njihovimi podjetji dogaja, je poudaril Mesec. Pri primeru Aerodroma se niti ne ve, po kakšnih merilih so izbrali nemški Fraport, čeprav so prispele štiri ponudbe, je dodal.

Javnosti predstaviti privatizacijo
ZL-ju se ta seja zdi nujna, da se slovenski javnosti predstavi, kaj te privatizacije pomenijo. Kot pravi Mesec, privatizacija Telekoma pomeni, da država prodaja podjetje, ki je imelo lani 52 milijonov evrov dobička, ki ga je vplačalo v državni proračun. Omenil je primer hrvaškega telekoma, pri katerem so po prodaji odpuščali, in izrazil bojazen, da bi se s privatizacijo lahko to zgodilo tudi v Telekomu Slovenije. "S Telekomom država prodaja podjetje, ki je dobičkonosno, dela v družbeno dobro in je eden najboljših zaposlovalcev," je poudaril.

Pri Aerodromu je Mesec dejal, da je družba v zadnjih desetih letih vedno poslovala z dobičkom. "Poleg tega ima to podjetje 30 hektarjev zazidljivih površin in ogromno nepremičnin ter akumuliranih dobičkov, iz katerih je s podporo evropskih sredstev nameraval zgraditi terminal, vreden 81 milijonov evrov," je povedal Mesec. Zdaj pa to podjetje država prodaja za skupno 250 milijonov evrov, je še poudaril vodja poslanske skupine ZL.

Končno odločitev o tem, ali bodo Cerarja podprli na glasovanju za mandatarja, bo ZL sporočil v prihodnjih dneh.