Udeleženci Pohoda za življenje nasprotujejo načrtovanemu splavu oziroma kot navajajo, se zavzemajo "za življenje najbolj ranljivih in nemočnih med nami – to so nerojeni otroci ter njihove mame in očetje v stiski". Pohod je priredil koordinacijski odbor pod vodstvom Urše Cankar Soares, so sporočili organizatorji.

Kot je za TV Slovenija poročal novinar Rok Šuligoj, so se kot nasprotniki dogodka v manjšem številu zbrali tudi zagovorniki splava.

Tradicija Pohodov za življenje sicer sega v Združene države Amerike, prvi pohod naj bi tako potekal leta 1974, ob prvi obletnici sodbe v primeru Roe proti Wade, s katero je vrhovno sodišče v ZDA ženskam omogočilo pravico do splava.

Kot so sporočili organizatorji, je v Sloveniji prvi Pohod za življenje potekal oktobra 2014, drugi leta 2020, odtlej ga pripravljajo vsako leto.

Udeleženci pohoda nasprotujejo pravici do splava in se sklicujejo na 17. člen ustave, po katerem je človeško življenje nedotakljivo. Hkrati pa 55. člen ustave omogoča staršem, da se svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok.

Število umetnih splavov v Sloveniji upada

V Sloveniji je možnost umetne prekinitve nosečnosti uzakonjena od leta 1952. Možna je do 10. tedna nosečnosti na zahtevo nosečnice. Po 10. tednu nosečnosti lahko splav odobri komisija, mladoletnice pa za opravljanje splava ne potrebujejo soglasja staršev.

Podatki NIJZ-ja kažejo, da je bilo leta 2009 v Sloveniji opravljenih 4718 dovoljenih splavov, leta 2018 pa 3474, število splavov je v tem obdobju vztrajno upadalo. Tako je bilo leta 2009 v Sloveniji na 1000 živorojenih otrok 218 dovoljenih splavov, leta 2018 pa 180,5. Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je tako v obdobju 2009–2018 upadlo za 17 odstotkov, navaja NIJZ.