Direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec in avtorici Maja Ivanič ter Špela Kuhar so v Ljubljani predstavili publikacijo Živim v lepi in sodobni soseski, ki na primeru sosesk Zeleni gaj na Brdu, Novo Brdo in Dolgi most 2 v Ljubljani, Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani povzema dobre prakse in spoznanja reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji.

"Stanovanjska problematika je bila in bo še naprej prisotna v vseh družbah, toda pristopi in načini njenega reševanja se med seboj razlikujejo. Če je bilo stanovanje v nekdanjem socializmu splošna družbena pravica, je v današnjem kapitalizmu državna pomoč pri zagotavljanju dostopnih stanovanj omejena na najranljivejše skupine," je dejal Remec.

Stanovanjski sklad je po njegovih besedah v več kot 30-letnem delovanju prehodil pot od stanovanjske banke, posrednika pri prodaji stanovanj do lastne gradnje stanovanj in končno ponudnika javnih najemnih stanovanj. Po letu 2015 je prenehal prodajati stanovanja in jih začel intenzivno pridobivati z lastno gradnjo, nakupi in sofinanciranjem lokalnih skupnosti. "Z vsemi dejavnostmi nam je uspelo zagotoviti 5000 dodatnih javnih najemnih stanovanj, trenutno pa imamo v gradnji in pripravi še več kot 1800 stanovanjskih enot," je povzel.

Kot je navedel, je sklad s svojimi projekti prisoten v vseh statističnih regijah, vsi pa so enako pomembni za celovito ponudbo, ki da bo kmalu dosegla visoko postavljen cilj – 10.000 javnih najemnih stanovanj. "Iskreno si želim, da bi se v Sloveniji končno uresničile vse napovedi o sistemskem financiranju in gradnji dostopnih javno-najemnih stanovanj za vse generacije," je dodal.

Ljubljana ne more zagotavljati tako ugodnih posojil, pomagati bi morala država

V povezavi s financiranjem je posebej omenil dunajski model. Dunaj načrtno ustvarja zalogo zemljišč in jih za subvencionirano stanovanjsko gradnjo ponuja po izredno nizki ceni, ob tem pa zagotavlja ugodno financiranje, je spomnil.

Ljubljana tako ugodnih posojil ne more zagotavljati, saj ni tako bogata kot Dunaj, ki ima trikrat višji BDP, se zaveda, lahko pa pomaga država, meni. "Država je obljubila sistemsko financiranje, ugodna posojila in zdaj vsi napeto čakamo, da bo ta sistemski zakon čim prej sprejet in da bomo ta cilj, ki smo si ga zadali, res dosegli in bomo v mandatu te vlade začeli graditi 5000 novih najemnih stanovanj," je dejal.

Sorodna novica Vlada napoveduje do 100 mio. evrov na leto za javna najemna stanovanja. Vir financiranja še ni znan.

Ministrstvo za solidarno prihodnost lahko po njegovih besedah z modro knjigo pripravi novi nacionalni stanovanjski program 2025–2035, ki bo z zagotovljenimi sistemskimi viri financiranja omogočil dodatnih 20.000 javnih najemnih stanovanj, kot je bilo obljubljeno. To je mogoče, če bo letno zagotovljenih 100 milijonov evrov od države, 100 milijonov evrov posojil in 100 milijonov evrov lastne udeležbe. To v desetih letih pomeni tri milijarde evrov, je izračunal Remec.

Ivanič in Kuhar sta povedali, da so največje in najkakovostnejše soseske v Sloveniji prav soseske najemnih stanovanj, ki jih gradi republiški stanovanjski sklad, v prestolnici pa še Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.

Prepričani sta, da je eden od razlogov za doseganje kakovosti in celovite urejenosti sosesk ta, da sta oba sklada za večje projekte razpisala javne arhitekturne natečaje, na katerih so sodelovali vrhunski slovenski arhitekturni biroji, ter da si oba sklada prizadevata za kakovost bivanja.

Ob pripravi publikacije sta prišli do več uporabnih spoznanj, med drugim, da mora biti gradnja sosesk s stanovanji za najem ekonomsko upravičena in zadržana, torej čim bolj standardizirana, s ponavljajočimi se elementi konstrukcije, z detajli preproste izvedbe in z materiali, po možnosti naravnimi, ki so trpežni in lahki za vzdrževanje. Čeprav morata biti zasnova in oblikovanje racionalna in zadržana, morata še vedno zagotavljati kakovost bivanja, sta poudarili.