V Tarči so tokrat govorili o dvigih plač v različnih delih javnega sektorja le nekaj mesecev pred volitvami. Vlada je sprejela tudi sklep o povečanju plač uslužbencem policije in ministrstva za notranje zadeve zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev pri izvajanju podpornih nalog za policijo. Sklep se bo začel uporabljati pri izplačilu plač za december.

"Zdravniki, ki smo zdaj v najvišjem plačnem razredu, torej smo imeli 10 napredovanj in bili uvrščeni v najzahtevnejša delovna mesta, za katera so določena stroga merila, bi morali biti leta 2008 v 60. plačnem razredu. Torej smo vsa leta prikrajšani za tri plačne razrede. Od leta 2017, ko so skoraj vsi javni uslužbenci že izvedli vertikalna napredovanja, bi morali biti višji specialisti v 65. razredu," je v uvodu dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

"V javnem sektorju je 7000 zdravnikov in vi govorite o 100 najbolj plačanih," je dejal Kuštrin in dodal, da se je treba vprašati, ali so plače zaslužene ali ukradene, ali so ti zdravnik delali v UKC-ju ali ne, ali so razporejeni v dežurstva, stalno pripravljenost, helikoptersko službo in tako naprej.

Plača specialista bi morala biti po mnenju Kuštrina v razmerju do povprečne plače takšna, kot je bila leta 2000, torej tri povprečne plače. "Kot ste videli, ne zahtevamo evropskih plač, ampak evropska razmerja," je dejal.

Ljubezen zdravnikov do domovine se zmanjšuje?

Tisti, ki zdravnikom, ki največ delajo in so posledično največ plačani, očitajo plačilo, ki je sicer popolnoma zakonito, jih podijo iz javnega v zasebno zdravstvo, je dejal predsednik Fidesa. Kot je poudaril, se sindikat od vsega začetka zavzema za javno zdravstvo. "Z vsako tako oddajo, z vsakim takim pljuvanjem po najboljših in najbolj delovnih zdravnikih, se njihova ljubezen do domovine zmanjšuje. Številni najboljši so že odšli, še več drugih pa bo," je dejal.

O dodatkih med epidemijo je Kuštrin dejal, da je sindikat nameraval predlagati njihovo zmanjšanje in diferencirano delitev. "A je gospod Štrukelj uspel, da so se dodatki delili tako, kot so se – na široko. Te milijarde ne morete očitati zdravnikom. Dodatke so dobili ljudje, ki niso videli nobenega bolnika, bolnišnice ali zdravstvenega doma," je dejal.

"Zdravniki imajo najvišje plače v javnem sektorju"

"Podatki kažejo, da imajo zdravniki najvišje plače v javnem sektorju. Sam sistem je bil pa postavljen tako, da bi moral biti primerljiv še z nekaterimi drugimi zelo zahtevnimi poklici in delovnimi mesti, kot so univerzitetni profesorji, raziskovalci z doktoratom iz znanosti," je dejal predsednik Sviza Branimir Štrukelj in opozoril, da v praksi ni tako in da je sistem deformiran in ne deluje tako, kot je bil nastavljen. Dejal je, da dvigu plač zdravnikom v principu ne ugovarja, saj je to legitimno in pričakovano. "Ampak ne brez preostalih. Na enak način se mora odpreti tudi vprašanje raziskovalcev, profesorjev na univerzi, sodnikov in še koga," je dejal Štrukelj.

Kuštrin se je obregnil ob povedano od Štruklja: "Tudi 50 odstotkov visokošolskih učiteljev je v najvišjem plačnem razredu 57. In nekaj sto raziskovalcev. Rekli smo, da je to plača 3850 evrov bruto, za mene je to nizka plača, ampak pedagoška obveznost učiteljev je od 8 do 20 ur po 45 minut na teden, visokošolskih učiteljev pa od 3 do 9 ur na teden. Če pa zdravniki delamo manj kot 48 ur ali pa 50 ali 60 ur na teden pa se sistem ustavi. Poklici v tem sistemu so neprimerljivi, ta sistem je treba razgraditi". Na vprašanje voditeljice, ali zdravniki delajo več, da imajo višje plače, je odvrnil, da delajo zato, ker "morajo".

Štrukelj je Kuštrinu odvrnil, da "ima povsem napačne podatke", saj je le dobrih 22 odstotkov visokošolskih učiteljev v najvišjem plačnem razredu. "Glede obremenitev, to je nekorektno žaljenje profesorjev. Pedagoška obveznost je 6,8 ure, a za to je treba izpeljati ne vem koliko priprav, tudi zdravniki ne operirajo 48 ur na teden," je dejal.

Pečečnik: Treba je stimulirati tiste, ki res delajo

Podjetnik Joc Pečečnik iz kluba slovenskih podjetnikov je v uvodu dejal, da se mu zdi oddaja prelomna, saj so podjetniki s sindikati končno na isti strani. "Kot podjetnik razmišljam, da tu dva sindikata znova delata potičke v peskovniku in jih drug drugemu podirata, težava pa je bistveno večja, saj izvajamo uravnilovko nesposobnih ljudi in izkoriščevalcev," je povedal in namignil, da je treba sistem spremeniti tako, da bo stimuliral tiste, ki "res delajo".

Pečečnik se je sicer strinjal, da so tako plače šolnikov kot zdravnikov res prenizke. "Tukaj kažete bruto zneske in res so videti ogromni, a ljudje ne vedo, da na račun potem dobijo zgolj dobro tretjino, kar je težava," je povedal Pečečnik in dodal, da je za to kriva naša "debela država, ki ne ve, kje ji denar uhaja".

"V gospodarstvu imamo podobno težavo kot zdravniki, najboljših kadrov ne moremo zadržati v podjetjih, saj v Avstriji, na Madžarskem ljudje dobijo več. Občutek imam, da je naš vlak namesto proti Švici zavil dol proti Albaniji," je pristavil Pečečnik.

Ekonomist Jože P. Damijan je dejal, da ne želi biti populističen, a dejstvo je, da so vsi profesorji, sodniki in zdravniki uvrščeni do največ 57. plačnega razreda. "Če to primerjamo z nižjimi profili, ugotovimo, da gre za zelo nizka razmerja, veliko kompresijo imamo tukaj, to ni primerljivo s tujino," je poudaril, da ta razmerja, če upoštevaš, koliko truda in let je treba vložiti v zdravniški poklic ali poklic rednega profesorja na univerzi, niso poštena.

Koritnik: Dobre kadre je treba dobro plačati

"Mi smo resno vzeli tako zakon o skupnih temeljih plačnega sistema, kar je del koalicijske zaveze, kot to, k čemur nas pozivajo praktično vsa združenja in funkcionarji – sodniki, tožilci, župani, KPK, Računsko sodišče. Vsi se strinjamo, da je zdajšnje stanje po 13 letih od vzpostavitve tega sistema katastrofalno," je dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Leta 2009 je bilo razmerje med najvišjo plačo funkcionarja in minimalno plačo 1 proti 10, zdaj je to razmerje 1 proti 5, je dejal minister in pri takšnem stanju opozoril na korupcijska tveganja in negativno selekcijo. "Če si želimo kakovostnih kadrov, jih je treba ustrezno plačati," je poudaril Koritnik.

Na ministrstvu so sicer že pripravili zakon za dvig plač funkcionarjem, a še ni bil vložen. Namigov voditeljice oddaje Erike Žnidaršič, da si predloga v DZ ne upajo vložiti niti poslanci SMC-ja, ker naj bi bil zakon nepriljubljen, Koritnik ni neposredno komentiral.

Pečečnik: Plače v javnem sektorju bi morali urediti po vzoru zasebnega

Premier Janez Janša je po višini plače v javnem sektorju na 1439. mestu, minister za finance na 1835. mestu, minister za javno upravo pa na 2439. mestu. "To je, milo rečeno, sramota. Je samo pokazatelj stanja v državi," je lestvico komentiral predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Joc Pečečnik in dodal, da za takšno plačo "nikoli niti slučajno ne bi bil premier".

V zasebnem sektorju po trditvah Pečečnika takšnih težav ni. "Jasno definiramo okvir dela, naše plače so v skladu z opravljenim delom in mislim, da je to edini ključ, ki bi moral veljati tudi v državi," ocenjuje Pečečnik. "Edina rešitev je, da se v okviru zdajšnje mase plač zmanjšuje obremenitev plač in se s tem viša neto prihodek vseh preostalih," je dejal. Ob tem je treba po podjetnikovih besedah ugotoviti, kam se steka javni denar. "Rezerve je treba iskati drugje, v tistih, ki ne delajo, tistih, ki izkoriščajo," je dejal.

Opozorila o varčevanju na račun slabše oskrbe bolnikov

"Če bo potreba po tem in bo nekdo delal osem nadur, jih bo moral dobiti plačanih," je dejal Kuštrin. "Evropski delovni čas je 40 plus 8 ur. Dokler imamo premalo zdravnikov, pač moramo delati več," je dejal in poudaril, da nihče ne gre sam od sebe v soboto ali nedeljo v službo, ker nima česa delati in želi le več zaslužiti.

"Če se bo država odločila, da bo zaradi varčevanja slabše oskrbljen, se mi temu ne bomo mogli upreti," je dejal Kuštrin glede morebitnega zmanjšanja števila zdravnikov, ki bi bili v bolnišnicah prisotni ob koncih tedna. Ob tem je opozoril, da bi to lahko prineslo hude posledice pri kakovosti storitev bolnikov.

Kuštrin je ob koncu oddaje ponovil, da se z vlado niso še nič dogovorili glede dviga plač zdravnikom, pač pa so se pogovarjali o zakonu o plačah v zdravstvu, ki bi zdravstvo izločil iz sistema plač v javnem sektorju. "Prijetno sem presenečen, da so moji kolegi iz šolstva potrdili, da ta plačni sistem dela škodo," je sklenil.

Pred naslednjo vlado zelo težek zalogaj

Minister Koritnik je dejal, da se strinja, da je bil sistem postavljen leta 2008 in ni dobro predvideval dinamičnosti in sprememb, ki so se zgodile pozneje. "Takrat je bil super za kaos, ki smo ga imeli dotlej, zdaj pa je to neustrezno," je dejal.

"Strinjam se z ministrom, a rad bi poudaril, da imajo največje težave v javnem sektorju tisti z najnižjimi plačami, s srednjo izobrazbo, ki so na minimalni plači, ena takšnih je pomočnica vzgojiteljic, vsi vemo, da je to odgovorno delo. Problema ni mogoče reševati, če se ne bo hkrati rešilo tudi to," je opozoril Štrukelj.

Plačna razmerja bo treba popraviti in urediti ustrezno stimulacijo, kar bo zelo težek zalogaj za naslednjo vlado, je ob koncu povedal Damijan. Pečečnik pa je oddajo sklenil z besedami, da zagotovo vsak uspešen menedžer potrebuje dobro plačo, ta vzorec pa bi se moral razširiti tudi med zdravnike, učitelje in celo javno upravo. "Pridni ljudje morajo biti v javnem in zasebnem sektorju pravično nagrajeni, plačni sistem in obremenitev plač se morata spremeniti, če ne, se nam bo veja, na kateri sedimo, zlomila," je dejal.