Vlada je zakon sprejela že februarja 2006, poslance pa je razdvajal do dokončne potrditve. Foto: RTV SLO
Vlada je zakon sprejela že februarja 2006, poslance pa je razdvajal do dokončne potrditve. Foto: RTV SLO
Zaradi naprotovanja vladnega DeSUS-a je bilo sprejetje zakona odvisno od poslancev narodnih manjšin. Foto: RTV SLO

Ob opredelitvi verskih skupnosti kot splošno koristnih organizacijah zakon uvaja tudi dvig državnih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Znašali bodo 21,86 odstotka (prej 15,94). Država je januarja lani prispevke plačevala 1.043 osebam. Za l. 2007 bi bilo za njihovo socialno varnost potrebnih 1,9 milijona evrov.

Nasprotniki zakonu očitajo privilegiranje RKC-ja in kršenje ustavnega načela ločenosti verskih skupnosti od države. Vlada odgovarja, da je novi zakon potreben zaradi pravnih vrzeli, ki jih dopušča stara ureditev iz leta 1976.

O morebitni ustavni presoji nasprotniki še razmišljajo
Ob prvi potrditvi zakona v DZ-ju je bil ta deležen podpore 46 poslancev. Odločilen je bil glas poslanske manjšine, saj so LDS, SD, SNS in DeSUS glasovanje obstruirali.
Državni svet pa je 22. decembra na zakon izglasoval veto. Državnozborska opozicija je že predtem napovedovala, da bo ob morebitnem sprejetju verskega zakona vložila ustavno pritožbo. Tega sicer ni storila, a ideje o tem niso opustili.

Veliko prahu je dvignilo tudi delovanje vladnega DeSUS-a, ki se je pri odločanju o novem zakonu vedno pridružil opozicijski obstrukciji. Zaradi tega se je v preostanku koalicije razmišljalo celo o predlogu sprememeb koalicijske pogodbe, ki bi koalicijske poslance zavezoval h glasovanju "za" vladne projekte.

V DeSUS-u zakonu še vedno nasprotujejo. Sami naj o vložitvi zahteve za ustavno presojo sicer ne bi razmišljali, a so prepričani, da bo do nje prišlo.