Sindikat novinarjev Slovenije je na sredni skupščini kot pomembni rešitvi plačne reforme v javnem sektorju ocenil določitev najnižje osnovne plače javnih uslužbencev v višini minimalne plače in predvideno redno usklajevanje plač z inflacijo. To bi po mnenju skupščine moralo biti izhodišče tudi pri vrednotenju plač v zasebnem sektorju oz. medijih v zasebni lasti. Predvsem v časopisih namreč plače novinarjev in drugih medijskih delavcev več kot desetletje niso sledile rasti cen življenjskih potrebščin, kolektivno dogovarjanje pa hkrati vse bolj šibi individualno, so opozorili v sporočilu po skupščini.

"V zasebnih medijskih hišah ni videti izhoda iz ujetosti v željo po dobičkih na račun vedno slabše plačanih novinarjev in drugih medijskih delavcev. Odsotnost socialnega dialoga v tiskanih medijih žal marsikje pomeni tudi odsotnost kolektivne pogodbe ter neusklajevanje plač z inflacijo. Vse to v novinarski poklic prinaša veliko negotovosti, zapuščajo ga izkušeni novinarji, posledično pa to vodi v upad kakovosti in tudi ugleda tako poklica kot medijev," je ob tem opozorila predsednica sindikata Alenka Potočnik.

Kot je dodala, pričakujejo tudi nov zakon o medijih, ki mora morebitno državno finančno pomoč medijem v zasebni lasti vezati tudi na ustrezne delovne razmere. Ob tem je opozorila, da je v vladnem postopku zastal tudi predlog novega zakona o STA-ju in da še vedno ni obljubljenih sprememb v zakonu o RTV Slovenija. "Skrajni čas je, da pristojni z nujnimi spremembami medijske zakonodaje pokažejo, da potrebujemo dobre medije, ki bodo služili javnosti, in da je država za to pripravljena kaj narediti," je prepričana Alenka Potočnik.

Opozorila tudi o nedorečenem položaju na RTV Slovenija

Po besedah podpredsednice sindikata Ane Svenšek, ki je bila članica sindikalne pogajalske skupine o novi plačni reformi, "nevralgična točka" še naprej ostaja nezadostno financiranje osrednje medijske in kulturne institucije v državi, RTV Slovenija.

"Vlada je sicer za prihodnje leto nekoliko zvišala višino RTV-prispevka, a to je le obliž na dejansko stanje, ki se je ustvarjalo več kot desetletje. Hkrati so zaposleni na RTV Slovenija del javnega sektorja in posledično del nove plačne reforme, pa vendar zanje država ne obljublja financiranja težko izpogajanega novega plačnega sistema," je poudarila Svenšek.

Dodala je, da "ta nedorečeni položaj vzpostavlja stanje konstantne finančne krize, ki pa zagotovo ne koristi ne zaposlenim ne javnosti, vsekakor pa ne bi smel niti tistim, ki bi morali s podeljeno oblastjo odgovorno ravnati v dobro celotne skupnosti".