Spomnili so, da so v Združenju za otroško psihiatrijo skupaj z razširjenim strokovnim kolegijem za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje februarja in spet marca ter novembra letos na ministrstvo za zdravje poslali konkreten predlog rešitve, a odgovora v enajstih mesecih niso prejeli. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da bi to lahko privedlo do resnih motenj v financiranju.

Predlagali so, da se namesto enega v vsakem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov zaposlita dva specialista otroške in mladostniške psihiatrije, kar bi po njihovem mnenju lahko bistveno skrajšalo čakalne dobe.

Ob tem predlagajo tudi razvoj preventivnih programov, kot so šole starševstva in programi za izboljšanje zgodnje navezanosti ter zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja, posodobitev šolskega sistema, ki bi zmanjšal stres in spodbujal čustvene ter socialne veščine, ter posodobitev socialnega sistema s programi pomoči družinam.

Sorodna novica Duševno zdravje: "Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive."

V združenju poudarjajo, da število otrok in mladostnikov v stiski narašča. "Samo med letoma 2018 in 2022 je prišlo do 23-odstotnega porasta napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarni ravni ter kar 41-odstotnega porasta nujnih napotitev (samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja ...) v urgentne centre na terciarni ravni," so zapisali.

Dodali so, da bo potrebnega strokovnega kadra v prihodnjih letih dovolj, saj se je v zadnjih desetih letih število specialistov otroške in mladostniške psihiatrije podvojilo, v naslednjih petih letih pa napovedujejo, da se bo njihovo število še dodatno podvojilo.

Glede na trenutne čakalne dobe mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, na prvi pregled čaka povprečno 11 mesecev, osemletnik s sumom na motnjo pozornosti (ADHD) pa 25 mesecev. "Znanstvene raziskave so večkrat potrdile, da zgodnja obravnava in zdravljenje takšnih motenj nista le učinkovitejša, temveč tudi finančno ugodnejša za državo. Za otroka in njegovo družino pa pomenita neprecenljivo podporo in priložnost za boljšo prihodnost," so še opozorili v združenju.