Študijski center za narodno spravo skupaj z Občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta prireja 23. avgusta v Štanjelu na Krasu slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

"Vedenje in razumevanje pogoja za spravo"
Direktorica študijskega centra Andreja Valič je ob tej priložnosti povedala, da slovesnost letos prirejajo drugič zapored, vendar jim žal k sodelovanju še ni uspelo pritegniti državnega vrha. Poudarila je, da sta vedenje in razumevanje pogoja za spravo, "ki jo Slovenija nujno potrebuje, zato želimo, da se spravni proces nadaljuje in zaključi."

Omenila je tudi, da je pred nekaj tedni britanski minister za evropske zadeve izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni v Slovenijo, zato je "morda zdaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih".

Pahor: Spravno srečanje zgolj deklarativno dejanje
Sergij Pahor iz tržaškega društva slovenskih izobražencev je pojasnil, da je skrajni italijanski nacionalizem skoraj 50 let krojil usodo slovenske manjšine v Italiji. "Požigu Narodnega doma so sledila še hujša dejanja. Z razpustom društev in izobraževalnih ustanov je bilo v celoti onemogočeno kolektivno izražanje slovenstva. Uradni Sloveniji zamerimo, ker velikokrat pozablja na ravnanje italijanskega nacionalizma s slovensko manjšino," poudarja Pahor.

Spravno srečanje med predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije, ki je pred časom potekalo v Trstu, je označil za lepo, vendar zgolj deklarativno dejanje. "Italijanski nacionalizem slovenski manjšini ne daje možnosti, da bi obstala in se razvijala. Sad protislovenskega vzdušja v politiki, administraciji in v družbi na splošno sta strahovita asimilacija in osip. Dokler ne bo drugačnih dejanj, nobena sprava ne bo pripomogla k normalizaciji odnosov med narodi," je prepričan Pahor.

Predstavitev knjige Poročilo o pobojih
Mateja Jančar z Inštituta dr. Jožeta Pučnika je na novinarski konferenci ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov predstavila knjigo Poročilo o pobojih, v kateri so zbrani dokumenti in pričevanja o pobojih po 2. svetovni vojni, ki jih je zbrala parlamentarna komisija pod vodstvom Jožeta Pučnika. "Knjigo smo izdali zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na dogodke po vojni. Jože Pučnik je vedel, da le resnica lahko osvobodi Slovence," je dejala Jančarjeva.

Slamič: Štanjel je simbol trpljenja
Župan občine Komen Uroš Slamič je pojasnil, da je Štanjel simbol vsega trpljenja in režimov, ki so šli skozi ta prostor, "zato je prav, da se žrtev spomnimo na tem kraju. Ponosni smo, da bo prireditev v Štanjelu".

Evropski parlament je leta 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Resolucija podrobneje določa odnos evropskih institucij do totalitarizmov 20. stoletja in poziva k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednji govornik na slovesnosti v Štanjelu bo slovenski pisatelj Boris Pahor.

Spodaj si oglejte posnetek, na katerem britanski minister za evropske zadeve David Lidington, kot prvi britanski minister sploh, izrazi obžalovanje glede vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni nazaj v domovino (glej od 13:03 naprej).