V Sloveniji je 180.000 prebivalcev preobremenjenih s hrupom. Sporna uredba naj bi preprečevala odškodninske tožbe.
Ustavno sodišče je dalo ministrstvu za okolje leto dni časa, da popravi uredbo, in sicer tako, da v razpravo o njej vključi javnost. Minilo je že 15 mesecev, ministrstvo pa niti javne razprave v tem času ni organiziralo.
Odgovorili so nam: "Ministrstvo preučuje pripombe deležnikov, posredovane na ministrstvo v postopku javne obravnave Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter pripravljamo rešitve, ki bodo zadostile zahtevam deležnikov." Zadnjo obravnavo so izvedli leta 2017, torej proučujejo pripombe, stare šest let.
Državni projekti odvisni od enega človeka
Nadalje so nam napisali še: "Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju zahteva specifične kadre s specifičnimi znanji, ki pa jih ministrstvo nima dovolj, zato postopki žal, kljub naši želji, da bi jih pohitrili, tečejo dlje. Na ministrstvu si iskreno prizadevamo za čimprejšnjo pripravo predloga uredbe."
Varuh človekovih pravic Peter Svetina meni, da je ta argument nesprejemljiv: "Državljani smo dolžni vložiti vlogo do polnoči, če zamudimo minuto čez polnoč, vloga propade. Državni organ pa zaradi podhranjenosti ne odgovarja več let."
Neuradno smo izvedeli, da je strokovni sodelavec z ministrstva za okolje, zadolžen za uredbo, na dolgotrajnem bolniškem dopustu. Zakaj niso našli zamenjave zanj? Koliko državnih projektov še stoji zaradi odsotnega sodelavca?
Ali bo nekdo enkrat prevzel odgovornost?
Pobudo za oceno ustavnosti uredbe so pred leti, poleg varuha, vložili tudi okoljevarstveniki z Eko kroga. Njihova članica Breda Vrhunec se sprašuje, kdaj bomo uveljavili mehanizem objektivne in subjektivne odgovornosti funkcionarjev in visokih državnih uradnikov: "Tukaj imam v mislih direktorico direktorata za okolje in pa uslužbenca, ki je že dolga leta odgovoren za pripravo uredbe in operativnih programov varstva pred hrupom."
Varuh doda: "Težava z ministrstvom je, pa ne samo zdaj, ampak skozi leta, da niti ne odgovarja. Mi v neki zadevi že več kot pol leta čakamo odgovore ministrstva, poslali smo več urgenc, tudi po telefonu sem klical ministra, da naj vendarle odgovarjajo varuhu. In se ne čudim, da ne odgovarjajo javnosti, če tudi varuhu, kjer bi morali odgovoriti, ne odgovorijo."
180.000 prebivalcev preobremenjenih s hrupom
Vlada je leta 2018 z uredbo samovoljno, brez upoštevanja pripomb javnosti, odločila, katerega hrupa država ne bo merila. Kot izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga hranimo v uredništvu zato, ker je čezmernemu hrupu izpostavljenih 180.000 Slovencev, ki bi zaradi tega lahko začeli vlagati odškodninske tožbe, kar bi državo stalo 200 mio. evrov na leto. Tukaj objavljamo izsek iz elektronskega sporočila, ki je bilo l. 2017 poslano z ministrstva za infrastrukturo na ministrstvo za okolje:
"Glede na obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa, v skladu s katero je zadostna podlaga za odškodninsko odgovornost države že preseganje mejnih ravni hrupa, je nujno treba odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupom zaradi obvarovanja infrastrukturnih virov hrupa. Predlagamo, da se iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa izločijo določila, ki urejajo čezmernost obremenitev zaradi obstoječih infrastrukturnih virov, saj lahko nadaljevanje tovrstne prakse, glede na obseg evidentiranih preseganj mejnih vrednosti predstavlja nevzdržen obseg odškodnin. V večjih mestih (Ljubljana, Maribor) ob pomembnih cestah in pomembnih železnicah v RS je namreč ocenjeno, da je s hrupom preobremenjenih 180.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi odškodnine lahko dosegale okoli 200 milijonov evrov vsako leto! Hkrati pa odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje