Odveza greha, ki jo izvede sostorilec, je v Katoliški cerkvi dejanje, ki terja ekskomunikacijo oziroma izobčenje, poroča ameriška katoliška tiskovna agencija, ki se pri tem sklicuje na tiskovno agencijo AP.
Predstojnik svetovnega jezuitskega reda Arturo Sosa je sicer pojasnil, da so ta ukrep pozneje odpravili, ker je Marko Rupnik greh priznal in se zanj pokesal. Za enega najhujših zločinov v Katoliški cerkvi je bil tako Rupnik očitno kaznovan dve leti pred tem, ko se je Vatikan odločil, da umakne drugo tožbo proti njemu zaradi domnevne zlorabe devetih odraslih žensk pod njegovo duhovno oskrbo.
Šlo naj bi za devet redovnic, s katerimi je imel danes 68-letni Rupnik spolne odnose v 90. letih prejšnjega stoletja v Ljubljani. Vatikanski dikasterij za doktrino vere oz. nekdanja kongregacija za doktrino vere je leta 2021 odločil, da so zadeve zastarele, ker je od dejanj minilo več kot 30 let – čeprav je ta isti dikasterij oz. kongregacija Rupnika pred tem že ekskomuniciral in ga nato sprejel nazaj. To je novinarjem v Rimu priznal tudi Sosa. Ob tem je sicer tudi zanikal prejšnjo izjavo jezuitov, ko je dejal, da omejitve Rupnikove službe, ki so še vedno v veljavi, izhajajo iz prejšnje obsodbe leta 2019, in ne iz obtožb iz leta 2021, saj so te za Vatikan zastarele.
Jezuiti so namreč 2. decembra potrdili, da so leta 2021 prejeli omenjene obtožbe, a ugotovili, da so zadeve zastarele, kljub temu pa so proti Rupniku uvedli sankcije – prepoved poslušanja spovedi, prepoved duhovnega vodenja in duhovnih vaj. Niso pa omenili, da so ga leta 2019 ekskomunicirali, ker je odvezal greha za spolni odnos žensko, s katero je sam imel ta spolni odnos. Afero so sicer razkrili italijanski blogi Silere non Possum, Left.it ter Messa in Latino. Poročali so, da naj bi se ena od redovnic celo skušala ubiti.
Dikasterij vodi jezuit, jezuita tudi tožilec in njegov namestnik
Vatikan je v podobnih primerih občasno že "pozabil" na zastaralni rok, ko je ukrepal proti duhovnikom, obtoženim spolnih zlorab. V primeru Rupnika pa tega ni storil, pri čemer AP omenja, da dikasterij vodi jezuit, jezuit je tudi tožilec za spolne prekrške in jezuit je njegov namestnik, ki je bil skupaj z Rupnikom celo v jezuitski skupnosti v Rimu. Torej se med seboj poznajo.
Na vprašanje, ali je papež Frančišek kaj vedel o tem primeru, je Sosa dejal, da si predstavlja, da je prefekt dikasterija, kardinal in jezuit Luis Ladaria papežu o tem že kaj povedal. AP poroča, da zdaj jezuiti vprašanja o primeru naslavljajo na Vatikan, ta pa meče žogico spet jezuitom in afera se nadaljuje.
Rupnik je sicer znan sakralni umetnik. Leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado za mozaično poslikavo papeževe kapele Odrešenikove matere v Vatikanu. Ob jubileju usmiljenja, ki ga je leta 2016 razglasil papež Frančišek, pa je ustvaril znak oz. logotip, ki prikazuje Jezusa oziroma Boga, ki nosi izgubljenega človeka, Adama na svojih ramenih.