Nekdanje interniranke in interniranci, politični zaporniki, ukradeni otroci nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov ter njihovi svojci in prijatelji so se že devetnajstič zbrali v Portorožu in se spomnili na 63.000 izseljencev v koncentracijska in delovna taborišča ter na 12.000 rodoljubov, ki so umrli v krematorijih.

"Iz slovenskih domov je bilo v različna taborišča prisilno izseljenih več kot 60.000 ljudi, mnogo tudi otrok, ki so bili s tem za vedno oropani otroštva. Več kot 26.000 Slovenk in Slovencev se ni nikoli več vrnilo na domača tla," je povedal predsednik DZ-ja in med drugim opozoril, da so se med drugo svetovno vojno okupatorji izživljali nad prebivalstvom, etnično čiščenje pa je bilo sestavni del njihovih načrtov.

Resničnost, kakršno so izkusili preživeli, je po njegovih besedah za vse, ki smo se rodili in od nekdaj živeli v miru in svobodi, nepredstavljiva in je vse njih tudi močno zaznamovala.

"Zato je še toliko bolj žalostno dejstvo, da se skoraj 70 let po koncu druge svetovne vojne kljub civilizacijskemu in vsestranskemu napredku še vedno soočamo z nesmiselnim sovraštvom, z nestrpnostjo, ksenofobijo in nasiljem," je povedal predsednik DZ-ja, ki meni, da pričujoča gospodarsko-finančna kriza te okoliščine le še poslabšuje, kot da je druga svetovna vojna in vse z njo povezane grozote le še eno izmed nesrečnih, a oddaljenih poglavij zgodovine.

Ob tem je Veber še opozoril, da je treba to tragično poglavje zgodovine ohraniti v spominu in v zavesti naroda, saj le z ohranjanjem spomina na pretekle grozote in krivice, z negovanjem občečloveških vrednot in z varovanjem temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo ponavljanje tako krute zgodovine.