Pšeničnikova, zaposlena na direktoratu za upravne notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve, je dejala, da so leta 2005 na MNZ-ju ugotovili, da elektronske evidence niso povsem usklajene z ročnimi, zato so upravne enote pozvali, naj podatke uskladijo. Dodala je, da evidence še danes niso povsem usklajene.

Predsednik komisije za štetje izbrisanih Andrej Horvat (SDS) jo je nato vprašal, ali to pomeni, da število izbrisanih še vedno ni dokončno in bi lahko še naraslo, in Pšeničnikova je odgovorila, da tega ne ve povsem zagotovo. "Če bi evidence povsem uskladili, bi bila številka verjetno manjša," je dejala. Dodala je, da ni vedela niti tega, ali je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal naročila, naj se podatki v evidencah ponovno preverijo.

"Register živ organizem, ki se nenehno spreminja"
Direktorju direktorata za upravne notranje zadeve Dušanu Vučku se zdi razlaga Pšeničnikove o razlogih za povečanje števila izbrisanih mogoča. Je pa v nasprotju s svojo podrejeno dejal, da so evidence v tem trenutku točne. Na vprašanje, ali meni, da bo število izbrisanih večje ali manjše, je odgovoril, da so to le špekulacije, ker je register živ organizem, ki se nenehno spreminja. Ob tem je zagotovil, da se vse dopolnilne odločbe o priznanju stalnega prebivališča za nazaj izdajajo individualno po postopku iz zakona o upravnem postopku.

Komisija bi morala zališati tudi nekdanjo vodjo sektorja za migracije in naturalizacijo na MNZ-ju Alenko Mesojedec Pervinšek, a se ta zaslišanja, čeprav naj bi bila po besedah Horvata vabljena pravilno, ni udeležila. Komisija jo bo zato povabila še enkrat.