Na Prekmurskem trgu v Ljubljani, ki so ga v spomin na dogodke v Prekmurju pred 100 leti prenovljenega odprli lani, so odkrili spomenik, posvečen 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Avtor spomenika je akademski kipar Zoran Srdić Janežič. Odkritja spomenika se je udeležilo več vidnih političnih predstavnikov - poleg predsednika Boruta Pahorja so se slovesnosti na Prekmurskem trgu med drugimi udeležili tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič, poslanec SD-ja Dejan Židan, ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan.

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so v predsedniški palači odprli vrata obiskovalcem. Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti, ki se je je udeležila skupina mladih iz Prekmurja, v družbi županje občine Črenšovci Vere Markoja, poudaril pomen praznovanja obletnic zgodovinskih prelomnic v duhu sožitja in strpnosti.

Pahor je v nagovoru opozoril, da je danes svet bolj razdeljen, kot je bil pred časom. Tudi znotraj držav se po njegovih besedah vidijo zaskrbljujoči procesi političnih razhajanj. Vendar pa ne v Sloveniji ne v svetu ne smemo dovoliti, da bi to pripeljalo do razkolov in konfliktov. Še tako zahtevna vprašanja je treba reševati v duhu strpnosti in sožitja ter po demokratični poti, je dejal.

Ob tem je opomnil na obeleževanja različnih obletnic, kjer skuša skupaj s tujimi državniki to tudi uresničevati, med drugim na srečanje z italijanskim predsednikom ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti, pa tudi na skorajšnje praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki jo bodo na Koroškem obeležili 10. oktobra in ki jo bosta zaznamovala skupaj z avstrijskim predsednikom.

Sorodna novica "Trianon se uporablja za politično mobilizacijo prebivalstva"

Pred 100 leti je svet oblikovala vojna. Danes si želimo, da bi se spreminjal po mirni poti. Znotraj evropske družine narodov moramo najti oblike sožitja, ki bodo vsakemu narodu zagotovile identiteto, ki ne bodo posegale v njegovo čustvovanje o preteklosti ali prihodnosti in ki bodo zagotovile, da bomo v skupnih zadevah solidarni in enotni, je dejal Pahor.

Zgodovine ne moremo spreminjati, imamo pa možnost zgodovinske dogodke praznovati z novo filozofijo sožitja, skupnosti, strpnosti, solidarnosti in priznavanja razlik, je še poudaril predsednik republike.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju sicer prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.

Zahvala za spodbujanje domoljubja

Županja občine Črenšovci Vera Markoja se je Pahorju zahvalila za njegovo spodbujanje domoljubja tudi v Prekmurju, tudi z vsakoletnim polaganjem venca h grobu narodnega buditelja, duhovnika in urednika Jožefa Klekla starejšega. Ta je v času združitve prekmurskih Slovencev z matico po njenih besedah odigral pomembno vlogo, da je Prekmurje danes del domovine Slovenije.

Poudarila je, da v njihovi občini praznik vsako leto zaznamujejo s številnimi tradicionalnimi dogodki, od okroglih miz in likovnih natečajev pa vse do domoljubnega kolesarjenja. Posebej pa so ponosni na akcijo, s katero spodbujajo nakup in izobešanje slovenske zastave, v okviru katere ta plapola že v 200 tamkajšnjih domovih.

Dan poprej dve slovesnosti

Sorodna novica Proslavi pred dnevom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Osrednja slovesnost je bila v nedeljo v Murski Soboti. Tam je prekmurski pisatelj Dušan Šarotar poudaril pomen jezika, ki ni samo sredstvo komunikacije. "Nenazadnje je v jeziku shranjen spomin, ki se prenaša skozi generacije in tisočletja. Narejeni smo iz takšne snovi, kot je jezik," je izjavil. In dodal: "Človek, ki se je preselil, emigriral v drugo okolje, se najtežje naseli v tujem jeziku. Izguba jezika je pravzaprav izguba domovine. Tujec išče samo dom, v katerem bi bil razumljen."

Slovesnost pred praznikom je bila popoldne tudi v Črenšovcih, kjer je zbrane nagovoril predsednik republike Pahor in položil venec k spomeniku Jožefa Klekla starejšega.

Predsednik Pahor je med drugim dejal, da se tako Kleklu v svojem in imenu države že osmo leto zapored zahvaljuje za njegov in prispevek njegovih sonarodnjakov za veličasten in prelomen dogodek v naši narodni zgodovini, za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Zahvalil se je tudi poslancu Jožefu Horvatu, da je pred petnajstimi leti z argumenti prepričal državni zbor, da je 17. avgust razglasil za državni praznik.