Za slovenski narod je demografsko vprašanje bistvenega pomena, je prepričan ekonomist Marko Kremžar, pri čemer meni, da sta za rast rodnosti pomembna tako materialni kot moralni dejavnik. Foto: EPA
Za slovenski narod je demografsko vprašanje bistvenega pomena, je prepričan ekonomist Marko Kremžar, pri čemer meni, da sta za rast rodnosti pomembna tako materialni kot moralni dejavnik. Foto: EPA
Strokovnjaki se ukvarjajo z vprašanjem, kako spodbuditi rast rodnosti. Foto: EPA

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS-a se je leta 2003 rodilo 17.160 otrok, kar je najmanj, odkar spremljajo te podatke. Od takrat se je število otrok vsako leto rahlo zvišalo. Pozitivni naravni prirast smo imeli v Sloveniji prvič po letu 1996 znova šele leta 2006. Rojenih je bilo namreč 752 oseb več, kot jih je umrlo.

Modernizacija kot vzrok upadanja rodnosti
Ekonomist in demograf Janez Malačič, sicer profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, opozarja, da je v državah s tako nizko rodnostjo, kot je naša, demografska ogroženost še posebej velika. Ob tem poudarja, da so vzroki za padec rodnosti v Sloveniji podobni kot v večini drugih evropskih držav z nizko rodnostjo, in sicer gre za posledice modernizacije.

Malačič: Ne gre za resno izboljšanje razmer
Kot opozarja Malačič, je o dvigu rodnosti po letu 2004 težko govoriti kot o resnem izboljšanju razmer. Boljše bi bilo reči, da se je ustavil trend padanja. Dodal je, da je bilo to pričakovano, ker je bila slovenska rodnost v letu 2003 sploh med najnižjimi v Evropi. Izboljšanje pa je po njegovem mnenju za zdaj le simbolično.

"Zdajšnja rodnost še zmeraj ogroža nemoteno obnavljanje prebivalstva. Stopnja celotne rodnosti okrog 1,3 (otrok na žensko v rodni dobi) je prenizka in bi se morala nemudoma povečati. Če ne bo dosegla ravni od 1,7 do 1,9, bo naše prebivalstvo v resnici ogroženo," je opozoril.

"Resnično delujoči ukrepi še niso odkriti"
Mehanizmi socialne države so za dvig rodnosti pomembni in potrebni, ne pa tudi zadostni, je poudaril profesor ekonomije. Prepričan je tudi, da o kakšnih bistvenih spremembah družbenih vrednot na kratki in srednji rok ni mogoče govoriti.

Sodobna družba bi po njegovem mnenju morala tej problematiki nameniti mnogo več pozornosti, kakor do zdaj. "Hkrati pa bo treba resnično delujoče ukrepe šele odkriti," je poudaril in dodal, da bo treba prihodnje pristope nadgrajevati nad do zdaj poznane.