Pred krizo je manj kot 20.000 zaposlenih prejemalo minimalno plačo, januarja letos že 50.000. Foto: BoBo
Pred krizo je manj kot 20.000 zaposlenih prejemalo minimalno plačo, januarja letos že 50.000. Foto: BoBo
Minimalna plača se mora usklajevati z rastjo cen življenjskih potrebščin, meni Andreja Poje iz ZSSS-ja. Foto: BoBo

Delež zaposlenih, ki prejema minimalno plačo, se povečuje, tudi zato, ker se znesek minimalne plače usklajuje z inflacijo, plače v javnem sektorju se znižujejo, v zasebnem pa mirujejo, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Pred krizo je manj kot 20.000 zaposlenih prejemalo minimalno plačo, januarja letos že 50.000. Januarja se je znesek minimalne plače uskladil z inflacijo, zdaj znaša 784 evrov, prej je bil 763. Tako je delež minimalne plače v povprečni bruto plači že več kot polovičen.

Tudi v takšnih razmerah zamrznitev ni ustrezen ukrep, pravi Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. "Hkrati je to v bistvu plača in ni socialni korektiv za tiste, ki delajo ali ne delajo. Gre za plačo, ki si jo je nekdo zaslužil za opravljeno delo. Zato graditi neko politiko izhoda iz krize na tem, da se minimalne plače ne bi več usklajevale, ni primerno."

Umar: Dvig minimalne plače je odnesel 18.000 delovnih mest
Urad za makroekonomske analize je ocenil, da je dvig minimalne plače leta 2010 kratkoročno odnesel 7.000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000. Zato v analizi minimalne plače v obdobju krize predlagajo upoštevanje tudi drugih zakonsko predpisanih meril za usklajevanje, torej rasti BDP-ja, zaposlenosti, gibanja plač, in ne samo inflacije. Z drugo besedo prilagajanje tudi navzdol, ne samo navzgor. Tudi takšna ureditev bi bila za sindikate nesprejemljiva.

"Ne. Menim, da je potrebno, da se minimalna plača uskladi v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin," meni Andreja Poje. Spremenili pa bi definicijo minimalne plače. Iz nje bi tako izločili vse dodatke, pobudo so poslali tudi ministrstvu za delo. "Da bi se iz definicije minimalne plače postopno izključili dodatki, kot na primer dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, za delovno uspešnost, da bi se na ta način postopno prešlo na pravo definicijo minimalne plače, ki naj bi predstavljala plačno dno v plačni strukturi," je še dejala Andreja Poje.

Odgovora sindikati še niso prejeli, dejstvo pa je, da bi se tako izognili razmeram, ko dve tretjini zaposlenih prejemata plače nižje od povprečnih, je še poročala Zdenka Bakalar.