Velika sobota je zadnji dan velikonočnega tridnevja pred največjim krščanskim praznikom, ko se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu in dan zadnjih priprav na veliko noč. Dan se začne zgodaj zjutraj, ko duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokropijo in pokadijo domove. Na veliko soboto poteka tudi blagoslov velikonočnih jedi, med katerimi so pirhi, potica, šunka in hren. Blagoslov jedi je potekal v številnih slovenskih cerkvah in kapelicah ter ob drugih znamenjih.

Velikonočni ogenj, ki zanje simbolizira svetlobo in veselje, prižgejo tudi evangeličani, ki prav tako pripravljajo jedi za velikonočni nedeljski zajtrk, a jih ne blagoslavljajo.

Del praznovanja so na veliko soboto tudi večerne vigilije ali bdenja, kjer imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

V vatikanski baziliki bo vigilijo vodil papež
V Vatikanu se je vigilija začela ob 20.30, ko je papež Frančišek v atriju bazilike najprej blagoslovil ogenj, nato pa skupaj s kardinali v procesiji vstopil v baziliko.

Kot vsako leto ob tem prazniku je papež v petek v rimskem Koloseju vodil tradicionalni križev pot. Poudaril je, da je Jezusov križ beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo sveta. Kristjani morajo odgovoriti na zlo z dobrim, tako da vzamejo nase križ kakor Jezus, je papež Frančišek v petek dejal zbranim vernikom v Rimu.

Pravoslavni kristjani bodo praznovali pozneje
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos praznoval pet tednov pozneje.