Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.

V Sloveniji ohranjene vse tri velike zveri

"Veseli me, da živim v državi, kjer smo ohranili vse tri vrste velikih zveri," na začetku pogovora poudari Rok Černe. To je namreč redkost v Evropi in takšne razmere zagotovo odsevajo tudi strpnost Slovencev do živih bitij, ki nas obkrožajo. Pomembno pa je tudi zato, ker ima v naravi vsaka vrsta svojo vlogo. Kadar vrsto iztrebimo, s tem prekinemo tok evolucije. "Srno, ki je sobivala z volkom ali risom, je to izoblikovalo, drugačna bi bila, če ne bi imela plenilcev. Pomembno je, da naravne zakonitosti ohranjamo. Če jih na določeni točki prekinemo, zaustavimo tudi razvoj v naravi," pojasni Rok Černe.

Ponovna naselitev risa

Rok Černe trenutno največ pozornosti namenja risu, in sicer kot vodja mednarodnega projekta LIFE Lynx, v okviru katerega želijo pred izumrtjem rešiti populacijo risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Ris je bil pri nas navzoč do konca 19. stoletja, ko je nastopilo sistematično iztrebljanje vrst. Ris kot vrsta je bil denimo popolnoma iztrebljen. Leta 1973 so ga lovci ponovno naselili na Kočevsko, kar je bil takrat izjemen uspeh v svetovnem merilu. Iz šestih živali se je najprej oblikovala zdrava populacija, pozneje pa so se zaradi parjenja v sorodstvu začenjale pojavljati vedno hujše zdravstvene težave. Genske raziskave so pokazale, da je bil ris pri nas pred ponovnim izumrtjem. Strokovnjaki so se odločili za prijavo projekta LIFE Lynx, v katerega so poleg Slovenije vključene še Hrvaška, Italija, Romunija in Slovaška. Iz slednjih dveh prihajajo risi, ki so jih ponovni naselili v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi z njihovimi geni rešili populacijo.

Sobivanje med človekom in velikimi zvermi

Namen številnih projektov, med njimi tudi projekta LIFE WolfAlps EU, je preprečevanje konfliktov med človekom in zvermi ter iskanje rešitev, da bi bilo sobivanje med človekom in zvermi čim lažje. "Razumem težave kmeta, ki mu volk ali medved napade drobnico ali domače živali. Pomembno se mi zdi, da se tudi kot družba zavedamo, da je to lahko za rejca eksistenčna težava," na pomen iskanja rešitev opozori Rok Černe. Pri volkovih je pomembno upoštevati, da teh v Alpah ni bilo več kot sto let in da današnje kmetijske prakse niso več prilagojene nanje. Kmetje danes živino ženejo na pašo v planine in jo jeseni priženejo nazaj. Z vnovičnim pojavom volkov ta tradicija ni več mogoča.

Kako ukrepati, da bodo planine še naprej ostale žive, da bodo ljudje še vedno gnali živino na pašo kljub velikim zverem, ki so se razširile na teh območjih? Ukrepi, ki delujejo v Dinaridih, kot so na primer zaščitne ograje, v Alpah zaradi specifike gorske paše niso vedno mogoči, saj je na strmem terenu težko postaviti ograjo in je po navadi potreben pastir. Tako na primer drugje v Alpah, v Švici in Franciji, kjer so se volkovi v zadnjih dvajsetih letih precej namnožili, ponovno močno spodbujajo pastirstvo. Kadar volk in medved redno napadata drobnico in se približujeta naseljem, pa je eden od ukrepov upravljanja tudi odstrel.

Kako hitro se populacija medvedov povečuje?

Po drugi svetovni vojni je pri nas živelo okrog 150 rjavih medvedov, danes ocenjujejo, da jih je vsaj tisoč. Populacija rjavega medveda se veča, večja pa je tudi gostota, zlasti v Dinaridih. Zaradi hitrega povečevanja populacije rjavega medveda je iskanje ustreznih rešitev za sobivanje velik izziv. "Zavedati se moramo, da medvede v naselja privabimo s svojim vedenjem, včasih pa se naseljem približujejo tudi zaradi odnosov znotraj vrste, ko se samica z mladiči pred odraslim samcem umika v naselje," vedenje rjavega medveda opiše Rok Černe. Večja kot je gostota, večja je verjetnost, da se take stvari zgodijo. Kadar se velike zveri prepogosto preveč približujejo naseljem, se lahko hitro zgodi, da se strpnost pri ljudeh zniža, kar pa slabo vpliva na ohranjanje celotne populacije.