Ameriška centralna banka je cikel zniževanja obrestnih mer (te so pred tem mirovale več kot leto dni) začela letos septembra, potem ko se je inflacija precej približala ciljnima dvema odstotkoma. Če bo Fed spet storil tisto, kar vsi pričakujejo, bo v letošnjem letu obresti skupno znižal za eno odstotno točko – s 4,25 na 3,25 odstotka. Ker je ameriško gospodarstvo v boljšem stanju in bo Evropska centralna banka verjetno v prihodnje še močneje zniževala obresti, je dolar letos zelo močen, dodaten veter v jadra mu je dala tudi Trumpova zmaga. Pri Amundiju, največjem evropskem upravljavcu premoženja, napovedujejo, da bi lahko v nekaj tednih dolar (tudi zaradi navdušenja nad ameriškimi delnicami) z evrom dosegel pariteto (da bo torej en dolar vreden toliko kot en evro), vendar napovedujejo, da bo v letu 2025 sledilo okrevanje evra. Njihovi analitiki presenetljivo menijo, da bi bil do konca leta 2025 evro lahko vreden 1,16 dolarja.

Spet krčenje podjetniške dejavnosti v območju evra
Trenutno je evro pri vrednosti 1,05 dolarja, nekaj moči mu je dala nezaupnica nemškemu kanclerju Olafu Scholzu (kar pomeni, da čez dobra dva meseca sledijo predčasne parlamentarne volitve). Svež podatek o decembrski podjetniški dejavnosti v območju evra je bil spet neprepričljiv. Resda je bil indeks PMI (izračunava ga analitska hiša S & P Global) pri 49,5 točke višji kot mesec prej (48,3), toda že šesti mesec zapored pod mejo 50, ki je ločnica med rastjo in krčenjem dejavnosti. Je pa vsaj storitveni sektor spet nad mejo 50. Na drugi strani Atlantika je v ponedeljek objavljeni indeks nabavnih menedžerjev PMI (po zaslugi storitvenega sektorja) pri 56,6 točke dosegel še višjo vrednost kot novembra (54,9 točke). Prejšnji teden je Evropska centralna banka obrestno mero četrtič letos znižala za 25 bazičnih točk (depozitna obrestna mera je zdaj triodstotna) in nakazala, da je pripravljena na nadaljnje reze. Konec naslednjega leta bi bila lahko ključna obrestna mera le še 1,50-odstotna.

Nižja kreditna ocena Francije
Premija ameriškega delniškega trga glede na evropskega je trenutno rekordno visoka. Evropsko gospodarstvo enostavno ni dovolj konkurenčno, ameriško gospodarstvo pa nadaljuje lepo rast. Je ob vsem tem pesimizmu ravno zdaj čas za stavo na evropske delnice? Vincent Mortier, vodja investicijskega oddelka pri Amundiju, meni, da bi lahko evropske delnice na podlagi dobrih novic poletele navzgor, podobno kot so se septembra močno podražile kitajske delnice, ko so tam začeli omenjati obsežne spodbujevalne ukrepe. "Sprožilec rasti bi utegnila biti Nemčija, ki bi se na ameriške carine lahko odzvala s fiskalnimi stimulusi, morda celo Rusija, ki bi začela umikati svoje sile iz Ukrajine," pravi Mortier. Verjetnejši se trenutno zdi nemški obrat in sprostitev fiskalne zavore pod taktirko nove nemške vlade. Letos frankfurtski indeks DAX lepo pridobiva in je za 20 odstotkov v plusu, medtem ko je pariški CAC40 nekaj odstotkov nižje kot na začetku leta. Politična kriza in visok proračunski primanjkljaj sta zbodla tudi agencijo Moody's, ki je Franciji v petek znižala kreditno oceno (z Aa2 na Aa3), kar je na začetku tedna malce udarilo po ceni francoskih obveznic.

Je rast na Wall Streetu vzdržna?
Če se vrnemo na Wall Street – ta mesec je mogoče opaziti nenavaden vzorec. Indeks tako imenovanih value delnic (večinoma so to nižje ovrednotene delnice iz zrelih panog, ki praviloma izplačujejo visoke dividende) je v torek že enajsti dan zapored drsel navzdol, kar se ni zgodilo nikoli v zgodovini. Podobno velja za elitni Dow Jones: v torek je njegova vrednost padla deveti dan zapored, kar se ni zgodilo od leta 1978. Res pa je, da je v tem negativnem nizu izgubil le tri odstotke. Zato pa navzgor hiti tehnološki indeks Nasdaq, prav tako S & P 500. Rast je očitno še naprej precej selektivna. Manj kot tretjina delnic v sestavi indeksa S & P 500 (31 odstotkov) je letos z donosnostjo presegla ta pomemben kriterijski indeks. Nazadnje so bila takšna gibanja v zadnji fazi mehurčka pikakom podjetij ob koncu 90. let. Seveda ni nujno, da bomo spet videli podobno zgodbo, je pa treba biti previden, sploh ker veliko vlagateljev delnice, kot so Tesla, Apple in Nvidia, kupuje z vzvodom. Ko gre trg navzgor, so zaslužki toliko večji, ob negativnem scenariju pa je padec toliko intenzivnejši.

Trump še naprej podžiga bitcoin
Bitcoin je v nov teden krenil z novim rekordom in se v ponedeljek zavihtel nad 107 tisoč, v torek pa nad 108 tisoč dolarjev. Donald Trump je namreč namignil, da bo začel po zgledu nafte ustvarjati še strateške rezerve bitcoinov. Pozitiven dejavnik je tudi skorajšnja vključitev delnic podjetja MicroStrategy (letos so se podražile za več kot 500 odstotkov) v indeks Nasdaq 100, kar bo verjetno pomenilo, da bo to podjetje kupovalo še več bitcoinov. A največji pospešek je dal bitcoinu Donald Trump, saj je BTC po volitvah poskočil za več kot 50 odstotkov. "S kriptom želimo spisati veliko zgodbo, želimo biti glavni igralci, tega nočemo prepustiti Kitajski ali komu drugemu," je za CNBC pred dnevi povedal Trump. Na vprašanje, ali želi tako kot z nafto strateške rezerve oblikovati še z bitcoini, je odvrnil: "Menim, da res."