V ljubljanski Mestni hiši so obiskovalcem v soboto pokazali, s kakšnimi ovirami se vsak dan srečujejo gibalno in senzorno ovirane osebe. Mimoidoči so se lahko usedli na voziček in se preizkusili v poganjanju le-tega, prav tako so v zatemnjeni dvorani Magistrata vznemirjali čute navzočih, da bi začutili, kako zelo pomembni so vid in vsa druga čutila. »Nekatere je kar stisnilo, nekateri otroci niso hoteli priti v zatemnjeni prostor, čeprav je bila večina ljudi zadovoljna,« pravijo organizatorji iz Zveze društvih slepih in slabovidnih Slovenije.

Drastična izboljšava v mestu toda ...
Kot pravi podpredsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec, ki že drugič sodeluje pri projektu Open house, se je letos še več ljudi opogumilo usesti na invalidski voziček. Obiskalo jih je kar nekaj tujcev, arhitektov iz Nemčije, Francije, Španije, in Ljubljančanov. »Vsi pravijo, da je težko poganjati voziček, kako je na klančini s pravim naklonom precej lažje premagovati višinske ovire,« pravi Mirjam Kanalec, ki je 28 let na vozičku. Ob primerjavi takratnih in sedanjih razmer ugotavlja, da so se le-te drastično izboljšale, od utorov za pločnike do klančin. Spremenila se je miselnost mestne uprave, ki se zavzema za odpravo ovir.

Državni uradniki ne znajo komunicirati s senzorno oviranimi
Toda največ težav imajo gibalno in senzorno ovirano z državnimi ustanovami. Kot opozarja Sašo Rink, mestni svetnik v MOL-u in predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zdravje in še veliko državnih inštitucij in upravnih organov ne zagotavljajo dostopnosti gibalno oviranim. Če pa že pri tem ni težav, ostajao težave s senzorno oviranimi – slepimi in slabovidnimi pa gluhimi in naglušnimi. »Uradniki niso seznanjeni s tem, kako ravnati oziroma kako se obnašati, kako komunicirati tudi s temi osebami,« opozarja Rink.

Katastrofalna določba
Kritizira tudi novo spremembo zakona o graditvi objekta. Po prejšnji regulativi so morali vsi stanovanjski objekti z več kot desetimi stanovanji – zagotavljati dostopnost tudi funkcionalno oviranim vsaj pri desetini stanovanj. »Ta odločba je bila umaknjena, ker preveč obremenjuje investitorja. Z vidika zdrave družbe je to katastrofalna določba.« Opozarja tudi, da je ostalo samo še tri leta, ko bodo morali tudi lastniki zasebnih lokalov in trgovin omogočiti po zakonu o izenačevanju invalidov dostopnost gibalno in senzorno oviranim. »Mnogi se tega ne zavedajo, država ni naredila dosti, da bi naslovniki to izvedeli,« poudarja.

Številne napake na novih objektih
Arhitekt Zveze paraplegikov Slovenije Matjaž Planinc je opozoril na številne projektne napake pri novih objektih, ki ne upoštevajo zakonsko predpisanega sedemodstotnega naklona pri klančinah, prav tako opozarja, da se praviloma spregledajo stopnišča z neprimernim držalom na ograji, čeprav tudi zanje zakon točno določa. kažšna morajo biti. »Treba je ukrepati v pravem trenutku pri investitorju,« je prepričan Planinc, ki je na tak način z revizijo uspel pri gradnji Stožic, stanovanjskem naselju Zelena jama in Mesarskem mostu.

Ljubljana po vzoru Tel Aviva
Dogodek v Magistratu je potekal v okviru projekta Odprtih hiš Slovenije, ki ga je »zakrivila« arhitektka Ana Struna Bregar po vzoru polemične ureditve, ki jo je prvič videla v Tel Avivu. »Zdelo se mi je nujno, da je ta ureditev tudi del našega prostora, zato smo se povezali s slepimi in paraplegiki. Gre za drugačnost, ki jo moramo tudi psihološko premagati. Je veliko ovir, ki jih je treba premagati v glavi. Vsak ima svoje določene potrebe, odlično je, da čim več ljudi pride poskusit, ker se vsak od nas že popoldne znajde v tej situaciji,« pravi Ana Struna Bregar, ki se je na vozičku popeljala skupaj s svojim sinom.