"Ded je imel tri rudnike. Bil je podjetnik. Vlagal je v rudnike in delnice, kot poslovnež. Denar je šel v dober namen, tudi v Slovenijo, v Ljubljano. Pomagal je tudi Rimskokatoliški cerkvi. Tako je tudi prav. A vse so mu zasegli, vse čudovite nepremičnine. Želimo, da nam jih vrnejo. Želimo si, da bi v sodelovanju našli rešitev. Vendar se mora to zgoditi čim prej."

To je v ekskluzivnem intervjuju za oddajo NaGlas! TV Slovenija dejal srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević II., vnuk kralja Aleksandra in sin zadnjega jugoslovanskega kralja Petra Karađorevića. Rojen je bil v Londonu, od leta 2001 s soprogo princeso Katarino Karađorđević živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu v Srbiji vrnili tudi pravico, da živi v Kraljevskem dvoru na Dedinju. Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev, nam je zaupal v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane.

Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom in izrazil pričakovanje, da se družini Karađorđević vrne premoženje, ki ji je bilo odvzeto po drugi svetovni vojni. Družina Karađorđević je bila namreč leta 1991, tudi po uveljavitvi demokracije, izvzeta iz Zakona o denacionalizaciji, s katerim je bilo vsem drugim razlaščencem – premoženje odvzeto po vojni – vrnjeno ali so zanj prejeli odškodnino. Premoženje je bilo družini Karađorđević odvzeto z ukazom prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, in sicer 8. marca 1947.

Pogovor s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom Karađorđevićem je na sporedu v oddaji NaGlas! ob 12.35 na TVS1, preberete si ga lahko tudi v nadaljevanju:

Vaše kraljevsko visočanstvo, kolikokrat ste obiskali Slovenijo in kdaj ste bili prvič tukaj?
Z ženo sva zdaj drugič v Sloveniji. Od prvega obiska je minilo najmanj 12 ali 13 let. Bilo je lepo. Gostil naju je pokojni predsednik Janez Drnovšek, ki je bil zelo prijazen do naju. Prvič sem ga srečal v Ženevi, ko je obiskal OZN. Spoprijateljili smo se. Takrat je bil predsednik Jugoslavije. Ohranjali smo stike. Nato naju je povabil sem in bilo je čudovito. Bivala sva na Brdu pri Kranju. Sprejeta sva bila prav kraljevsko. Bilo je lepo. Spomnim se, da smo obiskali tudi obalo in tovarno Elan, kjer so mi podarili smuči. Ko sem v Koloradu smučal, so bili Američani začudeni: "Elan?" Odvrnil sem, da so to najboljše smuči in da so iz Slovenije.

Vas ob obiskih nekdanje Jugoslavije prevzemajo posebna občutja ali do teh držav ne čutite nič posebnega?
Zame so nekaj posebnega. Nekoč je bila tukaj Jugoslavija, pred 2. svetovno vojno in po njej, vendar je imela popolno oblast ena stranka, česar nihče ne mara. Slovenija je danes demokracija. Bistveno je, da to tudi ostane. Slovenija je zdaj članica Evropske unije, kar je krasno. Vendar smo izgubili veliko časa. Bili smo nekako zaprti, vendar smo se razumeli. Prihajalo je do zlorabe nacionalizma, ampak to se dogaja v vseh državah. Zdaj sva spet obiskala čudovito Slovenijo, bila sva tudi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Upam, da bova obiskala še več držav.

Tokrat ste v Ljubljani zaradi dobrodelne dražbe slik, ki jo organizira Srbski kulturni center – knjižnica Mihajla Pupina. Zbrani denar bodo prejele otroške bolnišnice v Ljubljani, Beogradu in Banjaluki. Zakaj je vaša družina tako predana človekoljubnemu delu?
Zelo pomembno je, da pomagamo ljudem, predvsem otrokom in materam. Žena je temu popolnoma predana. V Beogradu ima svojo fundacijo. Še prej pa je pomagala fundacijam v tujini, v Čikagu, New Yorku, Torontu, Londonu in Atenah. Pomaga vsem, ne glede na versko in narodno pripadnost ter politično prepričanje. Bistveno je, da nekaj naredijo za svet.

Vaša fundacija pomaga pri izobraževanju mladih. Je tudi to del družinske tradicije? Vaš ded, kralj Aleksander, je 23. julija 1919 podpisal zakon, s katerim je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Zakaj je izobraževanje mladih tako pomembno?
Mladi so naša prihodnost. Brez njih ne bo prihodnosti. Zato jih moramo izobraziti, zaščititi in jim omogočiti uspeh in poklicno izobrazbo. Da se bodo radi srečevali tudi zunaj državnih meja.

V Sloveniji je imela vaša družina nekoč vilo na Bledu. Po spremembi sistema leta 1945 vam je bila odvzeta. Spremenili so jo v hotel. Vaša družina je bila izključena tudi iz zakona o denacionalizaciji, ki je bil sprejet leta 1991 in s katerim je bilo premoženje, odvzeto po vojni, vsem razlaščencem vrnjeno. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Negativno. Gre za nezaslišano kršenje človekovih pravic. Leta 1947, ko so sprejeli odlok, sem bil star dve leti. Sem bil zelo nevaren ali oborožen? Ne. Takrat sem bil še majhen. Ded je imel tri rudnike. Bil je podjetnik. Vlagal je v rudnike in delnice, kot poslovnež. Denar je šel v dober namen, tudi v Slovenijo, v Ljubljano. Pomagal je tudi Rimskokatoliški cerkvi. Tako je tudi prav. A vse so mu zasegli, vse čudovite nepremičnine. Želimo, da nam jih vrnejo. Želimo si, da bi v sodelovanju našli rešitev. Vendar se mora to zgoditi čim prej, saj je res grozno.

Verjetno ste edini, ki vam nepremičnin niso vrnili in zanje niste dobili odškodnine?
Prav imate. To je tragično in popolnoma nepošteno. To bi morali prijateljsko rešiti in spoštovati vse vpletene.

Kakšen je vaš položaj v Srbiji? Imate srbsko državljanstvo?
Da, to je zanimivo. Leta 1947 so mi odvzeli državljanstvo. Leta 2001 so mi ga spet podelili. Na to sem zelo ponosen. Naša družina je vendarle spet dobila državljanstvo.

Živite v Beogradu?
Živiva v Kraljevskem dvoru na Dedinju. Tam sta dve palači, Kraljevska in Bela. Lepo je, vendar je palačo treba tudi vzdrževati. Ko sva julija 2001 prvič prišla tja, je bilo treba marsikaj popraviti. Streha je puščala. Imela sva težave z elektriko, država pa zelo malo prispeva. Država za palačo nameni neka denarja, vendar ne dovolj. Palačo sva odprla za obiskovalce, turiste, ne samo za domače, temveč tudi za tuje. Zelo pomembno je, da si ljudje, tudi tujci, lahko ogledajo spomenik preteklosti. Imamo veliko umetniških del. Vrtovi so čudoviti. Dvor bo vse bolj odprt za javnost.

Upate, da se bo oblika vladavine v Srbiji spremenila iz republike v monarhijo? Kakšne prednosti bi monarhija lahko prinesla srbski družbi?
Ustavne parlamentarne monarhije so med najnaprednejšimi državami na svetu. Na primer: Švedska, Norveška, Nizozemska, Danska, Združeno kraljestvo. Vse so zelo odprte. Voditelj države je nevtralen, ni pripadnik politične stranke. Zagotavlja enotnost, kontinuiteto in stabilnost. Imamo tudi dobre predsednike, ki to zmorejo. Vendar so običajno strankarsko opredeljeni. Vladarji držav, ki sem jih omenil, tudi Japonske, Avstralije in Nove Zelandije, so nevtralni. Dajejo pozitiven vtis države. Pa tudi ceneje je. Ko se predsednik upokoji, moraš zanj poskrbeti, zagotoviti bivališče, plačati varovanje, vzdrževanje, hrano, zajtrk, vse mogoče.

Podpirate pobudo, da bi razglasili dan slovensko-srbskega prijateljstva?
Vsekakor.

Kaj nam lahko poveste o vezeh med Slovenijo in Srbi? Slovenski skladatelj Davorin Jenko je uglasbil srbsko himno Bože pravde.
Zelo tesno smo povezani. Vendar bi rad slišal Bože pravde s pravim besedilom (smeh). To bi bilo lepo. Vezi so prisotne. Slovenija je za našo družino zelo pomembna. Tesno smo povezani. Veliko Slovencev obišče našo kraljevo palačo. Zelo lepo jih prejmemo.

Bi še kaj dodali?
Najlepša hvala za pogovor v čudoviti Ljubljani. Pravkar sva si z ženo z električnim avtomobilom ogledala mesto, ki je čisto in čudovito!