Skupina desetih državnih svetnikov namreč meni, da zakon presega ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države in verskim skupnostim zagotavljajo enakopravnost. Opozarjajo, da je zakon oblikovan v korist velikih verskih skupnosti, kot je Rimskokatoliška cerkev.

Očitki desetih državnih svetnikov
Nesprejemljivo se jim zdi, da bo država financirala verske skupnosti na podlagi razglasitve teh za splošno koristne organizacije. Tako postajajo po mnenju desetih svetnikov nekatere verske skupnosti privilegirane tudi glede možnosti financiranja.

Hkrati trdijo, da zakon o verski svobodi ne zagotavlja enakopravnosti med verujočimi različnih veroizpovedi v ustanovah, kot so vojska, policija, zapori, domovi za ostarele in bolnišnice.

Nasprotovanje opozicije in DeSUS-a
Kot je znano, je državni zbor zakon o verski svobodi sprejel le s podporo treh vladnih strank in manjšincev, medtem ko so opozicija in koalicijski DeSUS zapustili sejo pri odločanju o omenjenem zakonu. Obstrukcijo so utemeljili s podobnimi razlogi kot predlagatelji veta.

Potem ko njihova dopolnila niso bila sprejeta, so se odločili za obstrukcijo in s tem julija preprečili glasovanje o zakonu, saj po njihovem odhodu iz dvorane ni bila zagotovljena sklepčnost. Zakon je nato čakal vse do decembrske seje.

Ustavna presoja zakona?
Parlamentarna opozicija je že predtem napovedala, da bo zahtevala ustavno presojo zakona, če državni svet ne bi izglasoval veta nanj oz. če bo večina v državnem zboru zakon vnovič potrdila.