Sodniki v protestni izjavi opozarjajo, da mineva več kot mesec dni od roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo vladi in DZ-ju za odpravo ugotovljenih protiustavnosti v povezavi s sodniškimi plačami. Odločba ustavnega sodišča se še zmeraj ignorira. "Protestiramo proti taki zlorabi oblasti, ki jo celo predsednica republike označuje za pravno huliganstvo," so zapisali v Slovenskem sodniškem društvu.

Po njihovih besedah protestirajo proti ignoranci in aroganci vlade in DZ-ja, ki se vedeta, kot da sodstvo ne obstaja. "Naš pravni red je zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč; le tako se lahko zagotavljajo varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. Sodne odločbe veljajo za vse v enaki meri, veljajo v celoti tako, kot se glasijo, in ne kot bi arbitrarno presodil naslovnik posamezne sodne odločbe. To mora brez nadaljnjega veljati tudi za vlado in državni zbor – prav oblast mora biti prva, ki spoštuje sodne odločbe," so zapisali.

Sodniki: Stranke so si za 100 odstotkov dvignile financiranje

Protestirajo tudi proti sprenevedanju, da naj bi šlo za socialni dialog usklajevanja plač v celotnem javnem sektorju, saj naj izvajanje ustavne odločbe s tem ne bi bila povezano. Pa tudi proti zavajanju, da na razpolago ni finančnih sredstev, ob tem, ko si politične stranke za 100 odstotkov povečujejo lastno financiranje, ministrstvo pa popolnoma mimo sodstva domnevno rešuje prostorsko problematiko z nakupovanjem neprimernih nepremičnin.

Zahtevajo takojšnjo izvršitev odločbe ustavnega sodišča in zagotovitev dostojnih materialnih pogojev za neodvisno delo in primeren oz. primerljiv položaj, ki ga imajo po ustavi sodniki s predstavniki izvršne veje oblasti.

"Apeliramo na javnost, domačo in mednarodno, da z vsemi sredstvi prisili politične odločevalce, da spoštujejo vladavino prava, torej tudi sodne odločbe. Le če vsi tako ravnamo, se je mogoče izogniti anarhiji, brezvladju in nasilju oblasti," so sklenili zapis in dodali, da od vlade zahtevajo zgolj to, kar zahtevajo tudi od strank v sodnih postopkih, in sicer spoštovanje ustave, zakonov in odločb sodišč.

Kranjski sodniki brali Krst pri Savici

Kranjski okrajni in okrožni sodniki Jana Škerbinek, Uroš Ferjan, Janja Roblek in Gregor Berden so protestni shod začeli z javnim branjem protestne izjave. Poleg tega so simbolično prebrali del uvoda pesnitve Franceta Prešerna Krst pri Savici.

Kot je pojasnila sodnica Janja Roblek, so se za to odločili, ker so sodniki veja oblasti, ki deluje državotvorno, in v počastitev četrtkovega državnega praznika ter zavezanosti načelom ustave pravne države, neodvisnosti sodstva in izvrševanju odločb rednih ter ustavnega sodišča. Predstavniki sodnikov so se nato simbolično sprehodili še do Prešernovega groba v bližnjem Prešernovem gaju, kjer so v počastitev slovenskega kulturnega praznika položili šopek.

Predsednik vrhovnega sodišča podprl protest sodnikov

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je v izjavi za medije dejal, da podpira ukrepe sodniškega društva za uresničitev ustavne odločbe glede plač sodnikov. Poudaril je, da je njena uresničitev še posebej pomembna, ker se nanaša na materialno neodvisnost sodnikov in opozarja na enakopravnosti vej oblasti, ta pa je temelj sodnega sistema.

Đorđević je dodal, da je nujni pogoj za delovanje pravne države izvršitev sodnih odločb, tako odločb rednih sodišč kot odločb ustavnega sodišča v dobro državljanov. "Pri uresničitvi odločb gre namreč za zagotavljanje pravne varnosti in vladavine prava, gre za spoštovanje pravnega reda, ki je ključnega pomena za zaščito pravic in pravnih interesov naših državljank in državljanov," je dejal.

Uresničitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah pa je še posebej pomembna, ker se nanaša na materialno neodvisnost sodnikov in opozarja na odnos enakopravnosti med vejami oblasti. "Neodvisnost sodstva je namreč temeljni kamen našega sodnega sistema, ki zagotavlja pošteno in pravično obravnavo za vse državljane," je poudaril.

Ob nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča bo po njegovih besedah potekalo tudi letošnje odprtje sodnega leta, ki bo 14. februarja. Tega dogodka se bosta kot posebna tuja gosta udeležila predsednik in podpredsednica avstrijskega vrhovnega sodišča, Georg Kodek in Eva Marek.

Po Đorđevićevih besedah so na vrhovno sodišče ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo povabili predsednika Sodišča Evropske unije Koen Lenaerts, ki bo Slovenijo obiskal 8. marca. Lenaerts je seznanjen z neizvršitvijo ustavne odločbe. "Njegova prisotnost in podpora prizadevanjem slovenskih sodnikov sta izjemnega pomena," je dejal Đorđević.

Sestanek z ministrico

Popoldne so se predstavniki ministrstva za pravosodje vključno z ministrico Dominiko Švarc Pipan sestali s predstavniki sodstva. Sestanek je minil brez sklepov.

Vesna Bergant Rakočević: Dolžnost vlade, DZ-ja, da uresniči odločbo

Ministrica je "kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga", je po sestanku komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Kot je pojasnila, so se na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje letos večinoma pogovarjali o dolžnosti vlade in državnega zbora, da uresničita ustavno odločbo glede sodniških plač. "Izmenjali smo poglede na to, da je sodne odločbe treba spoštovati in jih ne pogojevati s stvarmi, s katerimi niso povezane," je poudarila. Po njenih besedah je ministrica, ki je predsedniku vlade sicer ponudila odstop, izrazila dilemo o načinu izvršitve, in sicer s kakšnim zneskom je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča. "Pojasnjeno je bilo, da je vsaka delna izpolnitev vedno možna, zato je ta dilema umetna, in da je samo treba pristopiti k realizaciji, tako kot naj bi bilo to že poskušano lani in kot je ne nazadnje predlagal Sodni svet ustavnemu sodišču," je poudarila Vesna Bergant Rakočević.

Član sodnega sveta Emil Zakonjšek je dejal, da niso na sestanku izvedeli nič novega. Pričakovali so konkretne predloge, kako bodo vsaj začasno rešili neustavno stanje glede plačnega položaja sodnikov, vendar se to ni zgodilo. Povedal je, da so na sestanku predlagali, naj vlada in državni zbor sledita predlogu Sodnega sveta, ki je 16. januarja na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe.

Ministrica je po besedah Zakonjška dejala, da za to ni pristojna, si bo pa prizadevala za rešitev. Minister za javno upravo Franc Props pa je ponovil, da je dogovor vlade, da ne sklepa nobenih ločenih sporazumov s poklicnimi skupinami. Tokratnega sestanka se je poleg obeh ministrov udeležila še generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.

Sodni svet je sicer v zahtevi za oceno ustavnosti predlagal, da ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Poudarili so, naj rešitev uporabljajo začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.

Na ministrstvu za javno upravo so zapisali, da je sestanek "zasledoval cilje čimprejšnje uresničitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevaje tudi javnofinančni okvir". Na vprašanje, kaj so se dogovorili, niso odgovorili. Tega niso storili niti na ministrstvu za pravosodje.