Zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, ki ga je pripravila vlada, je DZ potrdil v torek in naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpravil pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.

Sorodna novica Višja osnovna postavka za študentsko delo, izbrisanim podrejencem denar Banke Slovenije

Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu. Kot je danes pojasnila poročevalka interesne skupine Marija Lah, sprejeti zakon postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno.

Po njihovem mnenju namreč ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks, uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank.

Kot je med drugim izpostavila Lahova, interesno skupino moti, da zakon določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru za sojenje v omenjenih sporih. V zvezi z uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih je opozorila, da naj bi bila Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema strokovno, kadrovsko in informacijsko mnogo močnejša od tipičnega vlagatelja v kvalificirana bančna upravičenja. Takšno neravnotežje pa lahko pomembno vpliva na dejanske možnosti tožnikov za uspeh v pravdah.

Interesna skupina je kritična tudi do namena zakonodajalca, da z znižanjem sodnih taks združuje primere več tožnikov. "V tem primeru nastane neutemeljeno razlikovanje med 30 ali več tožniki, ki bodo skupaj vložili tožbo in imeli skupnega pooblaščenca, in ostalimi tožniki, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali," so izpostavili v predlogu veta. Obenem bi lahko šlo tudi za kršitev pravice do proste izbire pooblaščenca, saj so se tožniki, če si želijo znižati sodne takse, primorani dogovoriti o enem skupnem pooblaščencu. Nenazadnje pa so v skupini opozorili tudi na spornost javne objave podatkov o tožnikih.

"Ker zakon ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe ustavnega sodišča, saj ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, interesna skupina predlaga, da državni zbor ponovno odloča o zakonu," je poudarila Lahova.

Izplačilo iz rezerv Banke Slovenije

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je na drugi strani izrazil prepričanje, da je z zakonom vzpostavljen primeren okvir za sodno varstvo nekdanjih imetnikov obveznosti bank. Obenem pa ta predlog "izrazito ščiti davkoplačevalce oz. proračun", je poudaril in spomnil, da bo morala morebitne dosojene odškodnine izplačati Banka Slovenije iz rezerv.

V zvezi z razkrivanjem podatkov o nekdanjih imetnikih vrednostnih papirjev je poudaril, da je interes imetnikov v tem primeru podrejen javnemu, saj se bodo sredstva za odškodnine zagotavljala iz javnih virov. Zakon določa tudi izplačala pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem do 20.000 evrov. "To vzpostavlja civilizirano pot izvensodnega plačila odškodnine za tiste, ki se odpovejo nadaljnjim pravnim sredstvom," je dejal Dragonja.

Državni svetnik Matjaž Gams je sicer izpostavil domnevno precenjenost bančne luknje v državnih bankah za 1,5 milijarde evrov. Vprašal se je, kdo bo odgovarjal za to, sploh v luči dejstva, da se je zaradi precenjenosti manka jemalo denar imetnikom kvalificiranih obveznosti.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je med drugim zatrdil, da je bil interes državnega sveta, ki je sicer pripravljal svoj predlog za urejanje iste tematike, od samega začetka "zagotavljanje javnega interesa, spoštovanja ustave, in ne le iskanje odgovornosti, ampak tudi učinkovitih rešitev, ki ne bodo dodatno obremenile davkoplačevalcev. Vse ostalo je iz trte izvito," je dejal.

Sprejetemu zakonu nasprotuje Banka Slovenije, ki je napovedala vložitev zahteve za presojo ustavnosti, rešitve pa so zmotile tudi interesno skupino delodajalcev v državnem svetu. Kot so zapisali v predlogu za odložilni veto, zakon postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno ter ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe ustavnega sodišča.

Zdaj bo DZ o zakonu odločati znova, za sprejem bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Poslanci so sicer zakon minuli teden sprejeli s prav toliko glasovi, medtem ko jih je 34 glasovalo proti.

Veto tudi na minimalno postavko študentskega dela

Sorodna novica Višja osnovna postavka za študentsko delo, izbrisanim podrejencem denar Banke Slovenije

Državni svet je s 15 glasovi za in 11 proti izglasoval tudi odložilni veto na novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo. Državni zbor bo o noveli moral ponovno odločati.

Novela zakona za uravnoteženje javnih financ, ki jo je DZ sprejel minuli teden, predvideva, da bruto urna postavka za študentsko delo ne bi smela biti nižja od 5,4 evra.

prememba bruto urne postavke, ki trenutno znaša 4,89 evra, bi začela veljati 1. januarja prihodnje leto.

Veto na zakon, ki ga je DZ sprejel na predlog Levice, je predlagala interesna skupina delodajalcev. Njihovi očitki med drugim letijo na postopek sprejema zakona, ki je bil po besedah državne svetnice Marije Lah"invaliden". Zakon je bil namreč sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Po njenih besedah bi morali opraviti celovito analizo študentskega dela in oceniti dejanske učinke predloga tako na gospodarstvo kot na širšo družbo.

Poleg tega pa zakon po njenih besedah prinaša preveliko podražitev študentskega dela, saj gre za več kot desetodstotno zvišanje. To bi lahko privedlo ne le do zmanjševanja obsega omenjenega dela, temveč tudi do njegove dejanske ukinitve, je posvarila državna svetnica.
V interesni skupini še opozarjajo, da delodajalec plača tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, zato je bruto strošek za delodajalca še nekoliko višji. Po besedah Lahove pa je sporna tudi sama podlaga za izračun minimalne urne postavke, ki se enači z minimalno urno postavko delavca z minimalno plačo, čeprav gre za različni ravni usposobljenosti za delo.

Kordiš: Študentsko delo je podplačano

Študentsko delo je najbolj prekarna oblika dela, delavcem študentom pa pripada najmanj pravic, je v imenu predlagateljev zakona opozoril poslanec Levice Miha Kordiš. Študentsko delo je po njegovih besedah ta hip podplačano, študenti pa so plačani veliko manj, kot bi gospodarstvo zmoglo in kot bi bilo pošteno.

Prvotni predlog Levice je sicer predvideval dvig minimalne urne postavke na pet evrov neto ter priznanje pravice do nekaterih dodatkov, a je koalicija takšen predlog z dopolnili povozila. Po Kordiševih besedah je bil na koncu sprejet manj kot kompromis, kljub temu pa gre še vedno za napredek, saj "vsak cent delavcu študentu prav pride". Skrbi, da bi dvig postavke za študentsko delo zmanjševal obseg omenjenega dela, pa so po Kordiševih besedah odveč, saj da konkurenčnost študentskega dela ni v višini urne postavke, ampak v njegovi fleksibilnosti.

Prvotnemu predlogu Levice je sicer nasprotovala vlada, pa tudi ostale poslanske skupine, ker so menile, da bi se lahko urna postavka za študentsko delo preveč približala plačilu za redno delo in ga s tem naredila nezanimivega za delodajalce. V vladi tako niso bili naklonjeni pretiranemu izenačevanju rednega in študentskega dela, saj gre pri slednjem že v osnovni za začasno delo. Je pa bil po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Tilna Božiča z dopolnili pretežen del zadržkov vlade odpravljen.

Jerkičeva: Zakon sprejet mimo socialnega dialoga

Podobne zadržke so imeli sprva tudi na sindikalni strani. Kot je v imenu interesne skupine delojemalcev pojasnila državna svetnica Lidija Jerkič, so menili, da študentsko delo ne more postati nadomestilo za redno delovno razmerje, prav tako pa imajo študenti že ugodnosti pri subvencioniranju prehrane in prevozov in ne bi bilo prav, da se ti zneski podvajajo.

S sprejeto rešitvijo pa so zadovoljni, zato interesna skupina delojemalcev veta ni podprla. Jerkičeva je obenem odgovorila na očitke, da je bil zakon sprejet mimo socialnega dialoga. Kot je pojasnila, poslanski zakon "nima mesta" na Ekonomsko-socialnem svetu, kljub temu pa je vlada predlagala, da ga socialni partnerji obravnavajo, a je delodajalska stran temu ostro nasprotovala.

Vetu so podporo izrekli še v interesni skupini lokalnih interesov, za veto pa se je izrekla tudi komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Večina svetnikov je tako veto podprla. Ob tem so ob navajanju argumentov proti sprejemu zakona v obširni razpravi opozarjali še na številna področja, ki po njihovem mnenju potrebujejo spremembe. Debata je tako tekla tudi o razmerjih med različnimi prejemki, razmerah na trgu dela, štipendijski politiki, šolskem sistemu in obdavčitvi plač. Po besedah predsednika DS -jaAlojza Kovšce so namreč razpravljali o "bagateli, drobtinicah za študente", medtem ko ključna vprašanja v državi ostajajo nerešena.

O zakonski noveli bo moral DZ odločati znova, tokrat bo za potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Po pričakovanju bo zakon prestal ponovno odločanje, saj ga je prvič podprlo 55 poslancev, proti pa so bili trije.