Podpisani v pobudi predlagajo prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvajanja zakona o RTV Slovenija, ker menijo, da je bil sprejet na nedemokratičen način.

Prvopodpisani pobudnik in sedem sopodpisnikov so ustavno pobudo vložili, kot navajajo, na podlagi hudih kršitev in zlorab uradnega položaja z vladne strani, ki so jih zaznali v kampanji za zakon o RTV Slovenija. Zapisali so, da je od predsednika vlade Roberta Goloba namreč prišlo do popolnega zanikanja delitve oblasti, ki je sicer osnovno načelo moderne ustavne parlamentarne demokracije, dodali so, da so pobudo vložili tudi zaradi nezakonitega postopka sprejemanja zakona v DZ-ju in vsebinskih neustavnosti novele zakona.

V pobudi so obsodili tudi domnevno vmešavanje predsednika vlade v urejanje razmer na javni RTV Slovenija in zapisali, da njegovo ravnanje ni samo nesprejemljivo in nespodobno, ampak predstavlja nedopustno rušenje integritete najvplivnejše oblastne funkcije v državi. Zato so na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili tudi prijavo zaradi nedopustnega konflikta interesov in rušenja integritete funkcije predsednika vlade.

Sorodna novica Vložena pobuda za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija. Ministrica: To je zavlačevanje.

Kot enega od razlogov za ustavno pobudo in prijavo na KPK pa so navedli tudi po njihovem mnenju popolnoma neumesten odziv Goloba na odprto pismo generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. Premier je v odgovoru, torej septembra pred referendumom sporočil, da bodo vprašanja, povezana s financiranjem RTV Slovenija, lahko predmet razprave po uveljavitvi zakona o RTV Slovenija, ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost RTV Slovenija.

Podpisniki predlagajo zadržanje uveljavitve novele zakona o RTV Slovenija, dokler DZ ne opravi svoje dolžnosti in zakonsko regulira referendumsko kampanjo v smeri, kot jo je ustavno sodišče določilo v ureditveni odločbi, so še zapisali.

Prvo pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija so na ustavno sodišče v sredo vložili pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, v kateri so prav tako predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele, saj bi v nasprotnem primeru po njihovem mnenju lahko nastale povsem nepopravljive posledice. Pobudo so vložili, ker so se z začetkom veljanja novele prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia, brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov. Po Gregorčičevih besedah so podpisani prepričani, da se s tem krši tako ustaljena praksa ustavnega sodišča kot sodna praksa Sodišča EU-ja in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ustavnemu sodišču pa so predlagali javno obravnavo pobude.