Poslanci so predlog sklepa SDS-a s šestimi glasovi za in devetimi proti zavrnili in nadaljujejo razpravo o členih zakonskega predloga, ki ga v DZ-ju obravnavajo po nujnem postopku, besedilo pa naj bi bilo pred poslanci na plenarnem zasedanju v sredo.

Poračun odprave plačnih nesorazmerij je bil sicer že dvakrat predmet razprave odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Poslanci SDS-a pa so že prejšnjikrat notranjega ministra Gregorja Viranta pozvali, naj najprej preveri možnosti za ustavno pritožbo.

Poslanska skupina SDS-a je v ponedeljek vložila predlog sklepa, s katerim bi odbor ugotavljal, da rok za vložitev ustavne pritožbe na sodbo vrhovnega sodišča še ni potekel, notranje ministrstvo pa pozval k pripravi usmeritvenih navodil za pravobranilstvo za vložitev ustavne pritožbe s predlogom zadržanja izvršitve sodb.

Ob tem so se sklicevali na odločbo ustavnega sodišča, ki je leta 2012 ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo.

Sonja Ramšak (SDS) je menila, da država v tem primeru nastopa kot delodajalec in ne kot nosilec oblasti in bi lahko uveljavljala, da so ji bile v postopku kršene procesne ustavne pravice. Notranje ministrstvo po njenih besedah ni naredilo vsega, da bi zavarovalo interese države kot takšne.

Ustavna pritožba je namenjena varovanju človekovih pravic
Minister Virant je odgovoril, da so razmišljali tudi o možnosti ustavne pritožbe, a so ocenili, da bi bila nesmiselna, pa tudi pravobranilstvo jim je svetovalo čimprejšnjo uresničitev sodbe vrhovnega sodišča.

Po ministrovih besedah je ustavna pritožba pravno sredstvo za varovanje človekovih pravic, v tem primeru pa je spor izgubila država, zato bi bila vložitev ustavne pritožbe "nenavadna in nesmiselna". "Če bi vložili ustavno pritožbo in čakali na njeno rešitev, bi se problem kopičil, stroški bi se večali in na koncu bi se še osmešili," je razložil Virant.

Izčrpana so bila vsa pravna sredstva
Tudi poslanci koalicije so izpostavljali neustreznost predlaganega sklepa SDS-a. Matjaž Zanoškar (PS) je dejal, da je za njegovo stranko predlog iracionalen in v tem trenutku nepotreben, saj je javnim uslužbencem treba v vsakem primeru popraviti storjeno krivico. Katarina Hočevar (DL) pa je opozorila, da je minister Virant v tem primeru izčrpal vsa pravna sredstva.

Vodja konfederacije Pergam Janez Posedi je izrazil presenečenje nad "idejami in inovativnostjo nekaterih političnih strank". Po njegovih besedah je na sodiščih trenutno nekaj več kot 1.000 individualnih tožb, ki bodo obravnavane in dosojene neodvisno od tega, kaj se bo zgodilo z zakonskim predlogom oz. kolektivnim sporom. Če pa se zgodba ne bo končala v teh dneh, se bodo začeli obračati tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.