Kot je znano, je 30 poslancev v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih za krepitev stabilnosti bank in o Slovenskem državnem holdingu. Zahtevo je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS-ja Borut Ambrožič, poslanec SD-ja Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je ob tem povedal, da je nastal zaplet pri zahtevi za referendum o sanaciji bank, saj na prvi pogled kaže, da je zahtevi priložena skenirana kopija podpisov.

Volja poslancev sicer ni vprašljiva, pravi Virant, vprašanje pa je, ali je to tudi pravno ustrezno, zato se bo predsednik posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ-ja in svojo odločitev sporočil v petek. Virant ob tem še dodaja, da verjetno tudi referenduma o holdingu ne bo, saj bodo v vladi zahtevali oceno njegove ustavnosti.

PS: Skenirani podpisi so stalna praksa DZ-ja
Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije, je dejal, da skenirani dokument ni nič drugega kot elektronski zapis oblike originalno deponiranih podpisov. Nikjer v zakonu ne piše, da morajo biti podpisi originalni, je poudaril in dodal, da je pomembna le jasno izražena volja poslancev. Zato so danes vsi podpisniki zahteve za razpis zakonodajnih referendumov Virantu v elektronski obliki še enkrat poslali potrditev, da je bila njihova volja ob podpisu zahteve jasno izražena.

V stranki Pozitivna Slovenija dodajajo, da so skenirani podpisi stalna praksa državnega zbora. "Če bi danes preverjali podpise v preteklosti vloženih predlogov zakonov, bi padla polovica veljavne zakonodaje," je prepričan Möderndorfer.

"Tega ne vem in ne morem vedeti," pa na to odgovarja Gregor Virant in dodaja, da če bi videl, da so pod dvema zakonoma isti, torej prekopirani podpisi, bi se ob to obregnil. "Zanesljivo pa se ti podpisi ne kopirajo pod zakone," je še dodal.

SDS: PS in SD sta se razgalila kot orodje stricev
V SDS-u so v odzivu zapisali, da sta se "PS in SD dokončno razgalila kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes". Predsednik PS-ja Zoran Janković je po njihovih ocenah nekredibilen, saj je večkrat izjavil, da nikoli ne bodo zahtevali referenduma. Hkrati so v SDS-u napovedali, da bo ta destruktivna poteza Jankovića in Lukšiča še dodaten motiv, da se temeljito razišče krivda za rop slovenskih bank.

Kandidat SDS-a in NSi-ja na predsedniških volitvah Milan Zver je dejal, da je bil nad novico o zahtevi za referendum negativno presenečen. "Menim, da je njihova poteza napad na suvereno in samostojno Slovenijo," je zapisal in dodal, da "ni prvič, da so podporniki Pahorja in Türka proti samostojni Sloveniji". Pri tem je poudaril, da referendum "o ključnih protikriznih ukrepih pomeni zanesljivo poslabšanje bonitetnih ocen".

SD: Vlada nosi vso odgovornost za referenduma
V SD-ju pa opominjajo, da so edina stranka, ki zakonov že od začetka ni podpirala in je opozarjala, da sta slaba rešitev. "Ponujali smo svoje, boljše predloge, vendar nam vlada ni prisluhnila. Ko je bil izglasovan veto na zakona v državnem svetu, smo vladi predlagali, da zakonov vnovič ne potrdi in da pripravi njune izboljšave," opozarjajo in dodajajo, da so izboljšave vladi tudi ponudili, a jih ni sprejela, zato "na koncu vlada nosi absolutno odgovornost za ta dva referenduma, ker ni reagirala v skladu s priporočili in predlogi".

Strankin kandidat za predsednika Borut Pahor pa je zapisal, da ne podpira ne trenutne vlade ne obeh zakonov, vendar ne podpira niti zahteve za referendum, saj ta "začenja vnovično obdobje politične negotovosti in morda posledično politične krize, ki se ji je mogoče izogniti izključno z dogovorom parlamentarnih strank".

SLS: PS se obnaša destruktivno
Z zahtevo za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in holdingu je PS pokazal "vso svojo destruktivnost v vsej svoji luči", meni stranka SLS. Vložitev referenduma pa nikakor ne pomeni luči za spodbuditev slovenskega gospodarstva in s tem posledično za zagotavljanje blaginje ljudi, opozarjajo v koalicijski stranki SLS in dodajajo, da so v Pozitivni Sloveniji s svojim dejanjem "končno pokazali svoj pravi obraz": "Da jim dejansko ni mar za razvoj Slovenije, spodbudo gospodarske aktivnosti, za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih, za ljudi."

NSi: Opozicija Sloveniji zabila avtogol
V NSi-ju pa pravijo, da so vedeli, "da je opozicija, na čelu z Zoranom Jankovićem, pripravljena narediti vse, da zaustavi vsakršno namero vlade pri reševanju finančnoekonomskega stanja Slovenije", niso pa vedeli, da so pripravljeni iti tako daleč. "Opozicija je včeraj Sloveniji zabila avtogol in jo znova porinila na rob prepada," so med drugim zapisali.

DeSUS: Gre za neodgovorno ravnanje
Po mnenju DeSUS-a so zahteve za razpis referenduma neodgovorno ravnanje. Vodja poslanske skupine Franc Jurša ocenjuje, da podpisniki škodujejo Sloveniji, predsednik stranke Karl Erjavec pa je že ob razpravi o referendumih v državnem svetu dejal, da bi padec zakona za sanacijo bank na referendumu pomenil, da bi morala Slovenija marca ali aprila zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

DL: Na škodi bodo državljani
Z vložitvijo zahteve za referendum o državnem holdingu in slabi banki je prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković po besedah predsednika Državljanske liste Gregorja Viranta premierju Janezu Janši napovedal totalno vojno. Žrtev pa bodo država in državljani.

Podpisi tik pred polnočjo
V torek tik pred polnočjo, ko se je iztekel rok za vložitev referendumske zahteve, je 30 poslancev - 27 poslancev PS-ja in še trije drugi poslanci (Borut Ambrožič, poslanec SD-ja Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin) - vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu.

Po mnenju Pozitivne Slovenije omenjena zakona namreč ne predstavljata rešitve za upravljanje državnega premoženja in položaja naših bank, ampak le poglabljata težave. Za referendum pa so se odločili, ker to predstavlja "zadnjo možnost za zaustavitev nerazumnih predlogov vlade in njenega vodenja države".

Po njihovem mnenju zakon o Slovenskem državnem holdingu ne bo prispeval k bolj transparentnemu in gospodarnejšemu upravljanju kapitalskih naložb države in ni skladen s smernicami OECD-ja, ampak je le sredstvo za zelo politizirano upravljanje Slovenskega državnega holdinga, netransparentno razprodajo skupnega premoženja in posledično veliko korupcijsko tveganje.

Pri zakonu o slabi banki pa jih moti to, da javnosti ni znana višina slabih terjatev, ki se bodo prenašale nanjo, niti to, po kakšnih merilih in kdo bo odločal o njih. Poleg tega so prepričani, da je v neskladju z zakonom o bančništvu in zakonom o gospodarskih družbah.

Referendum mora biti razpisan v sedmih dneh
Ker sta zahtevi podprti s 30 podpisi poslancev, je državni zbor referendum dolžan razpisati, in sicer v roku sedmih dni od vložitve zahteve. Vlada je sicer že napovedala, da se bo ob morebitni zahtevi za referendum obrnila na ustavno sodišče, premier Janez Janša pa je za petek, ko bo znano, ali sta obe pobudi ustrezni, napovedal tudi izjavo za medije, na kateri se bo odzval na zahtevo.

Po preglasovanem vetu še referendumske pobude
Oba zakona je sicer državni zbor potrdil dvakrat (drugič po izglasovanju veta v državnem svetu z absolutno večino glasov poslancev), nato pa so razpis referenduma predlagali še nekateri državni svetniki in dva sindikata. Sindikat delavcev v energetiki je pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o državnem holdingu že vložil, a jo je po dogovoru z ministrstvom za finance v torek umaknil, sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije pa je zbiral podpise za razpis referenduma o slabi banki, a okoli 800 od vloženih 3.127 podpisov ni bilo veljavnih.