Interpelacijo opozicijske stranke vlagajo zaradi Virantove napovedi ukinitve posameznih občin, ki ogroža sistem lokalne samouprave ter nepravično znižuje finančna sredstva manjšim občinam in jih posledično postavlja v finančno podrejen položaj v primerjavi z večjimi.

Prvorazredni in drugorazredni javni uslužbenci
Drugi očitek predlagateljev interpelacije je dejstvo, da je minister s sindikati javnega sektorja podpisal več škodljivih dokumentov – Stavkovni sporazum in Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju. Z njima je omogočil za 20 odstotkov višja izplačila solidarnostnih pomoči in jubilejnih nagrad samo članom sindikatov javnega sektorja in po besedah predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ustvaril "prvorazredne in drugorazredne javne uslužbence". Članstvo v neki organizaciji ne more biti merilo za višja izplačila, je prepričan Tanko.
Podpira zaposlovanje v javnem sektorju
Podpisal je tudi zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju za en odstotek, čeprav se po naravni poti zmanjšuje za tri odstotke. "Odprl je možnost zaposlovanja v javnem sektorju, treba pa se je truditi za vitkejšo javno upravo," je interpelacijo pojasnjevala predsednica NSi-ja Ljudmila Novak.
Ni jasen strošek za izbrisane
Tretji razlog je oškodovanje državnega sporazuma, predvsem ko gre za izplačilo odškodnin izbrisanim, saj ni jasen končen strošek. "Smo proti pavšalnim izplačilom," je ponovila. Očitajo mu tudi nakup letalskih vozovnic po znižanih cenah Adrie Airways, ki nakazujejo na sum korupcije, a ga KPK po njihovem mnenju prepočasi preiskuje.

Virant vnaša razdor med mesti in podeželjem
Predsednik SLS-a Franc Bogovič je dejal, da Virant ne razume lokalne samouprave, zavaja slovensko javnost ter vnaša razdor med mesti in podeželjem.

Pohvalil je podatek, da več kot polovica državljanov živi na podeželju, a je to zasluga policentričnega razvoja iz 70. let. Minister po njegovih besedah zavaja, da bodo večje občine za ljudi cenejše, saj bodo imele najmanjše občine za 30 odstotkov manj sredstev, medtem ko se bodo večjim zmanjšala samo za osem odstotkov.

Tanko je opozoril na nepredvidljive finančne posledice poprave krivic izbrisanim, ki po njegovem mnenju lahko znašajo tudi "do milijarde evrov".

Kaj je smisel interpelacije?
Na vprašanje novinarjev, kolikšen smisel imajo sploh interpelacije, so vlagatelji odgovorili, da je postopek del parlamentarne demokracije. "Smisel je v tem, da javno opozorimo, kaj minister dela narobe. Če ne drugega, bo moral koaliciji dokazati, da dela dobro," je pobudo, pod katero se je prvi podpisal Matej Tonin, pojasnila Novakova.

Virant odgovarja: Pod noge mi mečejo polena
Virant je sicer v svojem odzivu na interpelacijo izrazil veselje nad opažanjem opozicije, da na ministrstvu za notranje zadeve delajo s polno paro. Je pa po njegovem mnenju škoda, da jim namesto sodelovanja, ki bi ga Slovenija v tem trenutku krvavo potrebovala, mečejo polena pod noge.

"Nobeno poleno, ki mi ga bodo vrgli pod noge, me ne bo omajalo v prepričanju, da svetih krav v Sloveniji ne sme biti več - ne v bankah ne v gospodarstvu pa tudi v politiki ne. Poskrbeli bomo, da bodo storilci teh kaznivih dejanj prišli pred sodišče in vrnili pokradeni denar," je zapisal in dodal, da gre marsikomu na živce njegovo zavzemanje za neusmiljen pregon gospodarskega kriminala in korupcije.

Denar skozi okno namesto v razvoj podeželja
Virant ob tem zatrjuje, da ga interpelacija ne bo omajala v stališču, da je občin v Sloveniji preveč in da se veliko denarja "zmeče skozi okno", namesto da bi ga usmerili v razvoj podeželja in mest.

Glede dogovora s sindikati pa Virant pravi, da ta v prihodnjem letu znižuje maso za plače v javnem sektorju za 260 milijonov evrov, pri čemer izpostavlja, da je dogovor dosegel v rekordno kratkem času ter v socialnem dialogu - brez konfliktov, stavk in demonstracij.

Zakon o odškodninski shemi za izbrisane pa uresničuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice in "popravlja neumnost, ki jo je zagrešila politika", še poudarja minister. Če zakona poslanci ne bodo sprejeli, se po njegovi oceni tvega tisoče izgubljenih tožb v Strasbourgu, ki bodo državljane stale nekajkrat več kot odškodnine, določene v zakonu.

Druga interpelacija v času vlade Alenke Bratušek
Interpelacija zoper Viranta je druga vložena v času vlade Alenke Bratušek in 32. od sprejetja slovenske ustave. Od teh sta bili dve vloženi še pred ustanovitvijo 90-članskega DZ-ja. V nekaterih primerih do glasovanja oz. zagovora ministra iz različnih razlogov sploh ni prišlo, sicer pa so se najpogosteje morali pred poslanci zagovarjati prav ministri za notranje zadeve.

Zakonski roki
Predsednik državnega zbora po poslovniku DZ-ja interpelacijo takoj pošlje ministru, na katerega se nanaša, in vsem poslancem. Hkrati določi ministru rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni.

Odgovor ministra na interpelacijo predsednik DZ-ja takoj pošlje vsem poslancem. DZ razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora ministra, če so poslanci dobili odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni pred sejo oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na interpelacijo, če ta v tem roku ni bil dan.