Predsednik Državnega zbora in DL-ja Gregor Virant je povedal, da v njegovi stranki cenijo konstruktivno držo in pozitivno naravnanost Pahorja. Po njegovih besedah Pahor nikoli ni bil politik, ki bi "deloval rušilno, destruktivno in metal polena pod noge", kar pa je skladno tudi z vrednotami stranke DL.

Čeprav Pahor prihaja iz vrst SD-ja, ki je kot politična opcija nagnjena bolj levo, ga vidijo kot zmernega in sredinskega kandidata. Prav tako je podpornik reform, celo tistih, ki jih pripravlja zdajšnja vlada. Slovenija pa po Virantovih besedah potrebuje predsednika, ki bo podprl reforme. Te pa so nujne za to, da Slovenija "zopet postane tisto, kar je bila in za kar so nas nekoč imeli, torej zgodba o uspehu".

V DL-ju so prav tako prepričani o Pahorjevi zmagi na volitvah. Pahor pa je po Virantovih ocenah včasih celo bližje vrednotam njihove stranke kot pa SD-ju. DL tudi izpostavlja Pahorjevo osebno integriteto, prav tako jim je všeč njegova inovativna kampanja.

Pahor je ob tem laskanju poudaril, da je podpora DL-ja zanj izjemen navdih, spričevalo njegove "temeljne vere, in sicer, da smo skupaj močnejši". Izpostavil je, da prav zaradi razlik čutijo moralno in politično dolžnost, da gledajo čez te razlike, jih spoštujejo in iščejo tisto, kar jim je skupno.

Srečanje z DL-jem je po Pahorjevih ocenah tudi sicer v slovenski politiki nekaj novega, saj sodelujeta partnerja, ki do zdaj nista sodelovala. Pri tem gre za izjemen navdih, "izjemno moč, energijo in nov zagon".

Pahor je svoje zahvaljevanje sklenil z mislijo, da smo Slovenci pred dobrimi 20 leti lahko "preskočili iz preteklosti v prihodnost zato, ker smo imeli zalet". Ta zalet se je po njegovih besedah "gnetel intelektualno" in ne nazadnje postal ideja, ki je prevzela ljudi. Zato smo po njegovem mnenju lahko dosegli demokracijo.

Če hočemo, da zdaj "ne bomo zamudili okna zgodovinskih priložnosti", moramo ugotoviti, da tega zaleta zdaj primanjkuje. Dodal je še, da je čas, da ta zalet zajamejo, čemur pa da služi tudi njegova kampanja.

Pahor, ki bo na predsedniških volitvah 11. novembra nastopil kot kandidat SD-ja, je za zdaj poleg te stranke pridobil še podporo DL-ja. Zbral je tudi že zadostno število podpisov državljanov, a kandidature še ni vložil.

Edini, ki je svojo kandidaturo, podprto s podpisi državljanov, že vložil, je zdajšnji predsednik republike Danilo Türk. Poleg PS-ja mu je podporo izrekel tudi DeSUS.

SDS in NSi v predsedniško tekmo pošiljata evropskega poslanca Milana Zvera, ki bo kandidiral s podpisi poslancev. Stranka SLS pa se še ni izrekla o tem, katerega kandidata bo podprla. So se pa po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava že pred časom odločili, da ne bodo, če ne bodo imeli svojega kandidata, podprli nobenega.

Vstop v predsedniško tekmo so sicer napovedali še Monika Malešič, Artur Štern, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot - Totislo, Milan Robič, Miran Šic, Martina Valenčič in Veronika Juvan. Kandidati morajo kandidaturo vložiti do 17. oktobra.

G. C.